Brez čebel ne bo življenja

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / / 09:31

Konec tedna je prireditveni prostor Konjeniškega kluba Stol pod vasjo Breznica gostil Vesele dneve v Žirovnici. Žal jo je organizatorjem zagodlo vreme, tako da so tridnevno dogajanje izpeljali v okrnjeni izvedbi. Je pa v soboto dopoldan v Kulturnem domu dr. Franceta Prešerna na Breznici Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica organiziralo že 5. Dan Antona Janše, kjer je beseda tekla o čebelah.

O temi Svet si zasluži, da bolje pozna pomen čebel, čebele pa si zaslužijo, da en dan posvetimo njim, je spregovoril evropski poslanec Franc Bogovič; o svetovnem dnevu čebel, 20. maju, pa Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Izjemno zanimiva je bila tema čebelarja in raziskovalca dr. Petra Kozmusa, ki je sledila. Kasneje so predstavili tudi knjigo Brez čebel ne bo življenja.

Na svetu je približno dvajset tisoč čebeljih vrst

Dr. Kozmus je spregovoril o različnih pristopih ohranjanja čebel v svetu, različnih načinih čebelarjenja na drugih kontinentih. Tako smo v dobre pol ure spoznali, kako to počnejo v Avstraliji, ki je sicer velika država, a ima registriranih komaj 13 tisoč čebelarjev in varoje (še) nimajo. O njej in svojem boju proti varroi destructor, zajedavski pršici, ki napada medonosne čebele; pa tudi o čebelarjenju brez kemije, ozaveščanju čebelarjev in sploh čebelarjenju v Bosni in Hercegovini je kasneje govoril biolog, gost iz Velike Kladuše Sulejman Aliagić. Navdušenja nad slovenskimi čebelarji ni skrival. Pri Avstraliji je dr. Kozmus poudaril tudi problem poceni uvoženega medu, s katerim pa se kar dobro spopadajo. V nadaljevanju je predstavil še Južno Ameriko, kjer je izpostavil Argentino, Brazilijo, Čile in Uragvaj. Iz Južne Amerike v Evropo prihaja veliko medu, največ ekološkega pridelajo v Braziliji, GSO-rastline so na tem območju prisotne že skoraj dvajset let. Kmetijstvo in čebelarstvo sta tu na različnih bregovih in kmetijstvo država podpira bolj. Kitajska je največja čebelarska država na svetu in ponarejeni med omenjamo največkrat v zvezi z njo. Tu proizvedejo kar četrtino medu na svetu. Indija je ravno tako velika država z ogromno ljudmi, a čebelarstvo tu je drug svet. Sploh ekološka pridelava medu ni enostavna. Raznovrstnost čebeljih vrst je zelo velika pa tudi podnebje je rahlo specifično: ko je pri nas sezona, je pri njih prevroče. V nekaterih predelih je prisotno gozdno čebelarstvo. V Rusiji čebelarijo s temno, kavkaško in karpatsko čebelo, ni pa ravno to primerna dežela za čebelarjenje. Tu najdemo tudi kranjsko čebelo. Pri Skandinaviji smo slišali zanimive podatke o Norveški, Danski in Švedski. Čebelarstvo je tu zelo urejeno, a razmere za čebelarjenje so spet popolnoma drugačne. Varoja tu ne povzroča tolikšnih preglavic. Afrika je spet po svoje specifična. Po načinu čebelarjenja jo lahko primerjamo s Kitajsko, tudi Indijo. Največkrat pridelujejo med za prodajo, da si izboljšajo ekonomski status. ZDA pa kasneje Aliagić označi precej bolj grobo kot dr. Kozmus. Namreč pri njih gre v bistvu bolj za komercialni vidik in je temu tudi vse podrejeno. Zanje je vse več ali manj biznis.

Dr. Kozmus zaključi, da tudi pri nas nimamo najboljših razmer za čebelarjenje, a kranjska čebela je dobro privajena nanje. Tudi naše zavedanje o pomenu čebel je visoko. Smo izjemno organizirani, sodelujemo s kmetijskim sektorjem, država čebelarjem na različne načine pomaga in imamo dober trg za prodajo čebeljih pridelkov.

Obsežno, a poljudno delo

Brez čebel ne bo življenja pa je najnovejša knjiga, pod katero se podpisujejo dr. Peter Kozmus, Boštjan Noč in Karolina Vrtačnik. Nastala je v sodelovanju s 66 najpomembnejšimi imeni s področja čebelarstva iz 32 držav sveta. Pobuda je prišla s slovenske strani. Gre sicer za obsežno delo, na kar 350 straneh, ki pa je spisano čim bolj poljudno, tako da lahko čebelarjenje približa čim večjemu številu ljudi. Pisana je v angleškem in slovenskem jeziku. V knjigi Brez čebel ne bo življenja pisci poskušajo podati ljudem širši odgovor, na kaj vse čebele vplivajo; kakšen je njihov pomen za okolje in ljudi. V njej najdemo tako osnovne vsebine kot tudi teme, ki so povezane s čebelarstvom – recimo pomen čebel v religiji, čebelarski turizem ... Knjiga je luč ugledala prejšnji teden, tako da je še » vroča žemljica« med ljubitelji poljudnih enciklopedij, kot darilo pa primerna prav za vsakogar.