
Fazaniranje je lahko nasilno
Predstavniki pristojnih institucij so ob začetku šolskega leta opozorili na pojav nasilja med vrstniki in njegovo nesprejemljivost v družbi. V prvih dneh pouka je pogosto zlasti t. i. fazaniranje, obred sprejema dijakov prvih letnikov v šolsko skupnost.
Kranj – V srednjih šolah je z začetkom novega šolskega leta povezan tudi običaj t. i. fazaniranja, pri katerem dijake prvih letnikov starejši dijaki sprejmejo medse tako, da jim naložijo različne naloge, kot je recimo klečanje na koruzi, najpogosteje pa jih po obrazu in telesu porišejo s črnimi flomastri. Večina prvošolcev to vzame kot zabavo oziroma črko F na čelu nosijo celo s ponosom. Težava pa nastane, če se dijaki v teh obredih počutijo ponižani in dogodek prijavijo celo policiji, ki potem to obravnava kot prekršek, je opozoril Simon Slokan iz Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi. Poudaril je še, da je treba vsako ravnanje, ki je za posameznika nesprejemljivo, žaljivo, mu daje občutek ponižanosti ali ogroženosti, obsoditi kot nekaj, kar je v družbi nesprejemljivo, in ga kot takšnega tudi sankcionirati.
V srednjih šolah fazaniranju zadnja leta posvečajo posebno pozornost in dijake višjih letnikov že vnaprej opozorijo, kaj je še sprejemljivo pri teh obredih. »Z dijaki višjih letnikov se vedno pogovorimo in jih tako poskušamo ozaveščati, da so tudi kazensko odgovorni, če pretiravajo, čeprav še niso polnoletni,« je poudarila ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna Mirjam Bizjak. Opaža, da je zadnja leta zato fazaniranja precej manj kot v preteklih letih, čeprav tudi v preteklosti niso nikoli dobili kakšne pritožbe dijakov ali staršev. Raznim oblikam fazaniranja se izognejo tudi tako, da za dijake višjih letnikov v prvem tednu novega šolskega leta pripravijo različne tabore in ekskurzije in tako sploh niso prisotni v šoli. »Sredi septembra pa potem sledi tudi uradni sprejem prvošolcev in takrat naj bi s tem v celoti končali,« je še dejala Mirjam Bizjak. A če ni starejših dijakov, ki bi opravili ta obred iniciacije, so letošnji prvi letniki za to poskrbeli kar med sabo. »Naju so s črkami F popisali prijatelji,« sta priznali dijakinji omenjene šole Lola in Alja, ki sta bili čisto ponosni na to, da sta zdaj tudi formalno del dijakov te šole.
Tudi direktor Šolskega centra Škofja Loka Martin Pivk opaža, da se nekateri dijaki celo sami popišejo, ker zanje to predstavlja iniciacijo v šolsko skupnost. »V šoli sicer dijake opozorimo, kaj je pri teh obredih neprimerno. Letos tako niti nisem opazil, da bi bil kdo popisan, vsaj v okolici šole ne, drugo pa je, kaj se dogaja na avtobusni postaji.« Po njegovem prepričanju se namreč lahko hitro prestopi tanka črta med nedolžno zabavo in pretiravanjem oziroma celo nasiljem. Zato niti ne pripravljajo uradnih sprejemov za prvošolce, saj ne podpirajo, da bi bili potrebni neki posebni sprejemi. »Tudi na fakulteti ali ob vstopu v službo jih ne pripravljamo, zakaj bi bilo v srednji šoli kaj drugače,« se sprašuje. Po drugi strani pa je direktor Šolskega centra Kranj Jože Drenovec prepričan, da ravno ti uradni sprejemi pomagajo, da je potem manj nadlegovanja dijakov prvih letnikov po šolskih hodnikih ali v okolici šol. »Tako opravimo obred iniciacije in je mir.« Podobno kot preostala dva sogovornika je tudi Drenovec poudaril, da v šoli gojijo ničelno toleranco do nasilja, zato tudi s fazaniranjem v zadnjih letih nimajo težav.