Jernej Kopitar in njegove slovanske sanje

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (113)

V premožni kmečki družini v Repnjah pri Vodicah se je 21. avgusta 1780 rodil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar. Nekaterim je znan najbolj po izreku v Prešernovem sonetu: »Le čevlje sodi naj Kopitar«. Če bi bilo tako, bi se ukvarjal s pravom, ki ga je končal na Dunaju, vendar je postal cenzor za slovanske in novogrške knjige in se od leta 1820 ukvarjal z reformo slovenskega črkopisa. Naši predniki so bili včasih prikazovani največkrat v črno-belem nasprotju, Kopitar pa je bil največkrat predstavljen kot antipod Prešernu in Čopu. Kljub temu ga imajo nekateri za največjega slovenskega znanstvenika svoje dobe. V zadnjih letih življenja je bil namreč član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij.

Njegova slovnica Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem) je prva slovenska znanstvena opisna slovnica. Medtem ko so se slovničarji pred njim večinoma omejevali na ožjo jezikovno podlago, je Kopitar že v naslovu zajel skoraj celotno Slovenijo, čeprav naj bi se skupna norma opirala predvsem na gorenjščino.

Zagovarjal je teorijo o karantanskem (panonskem) izviru starocerkvenoslovanskega jezika (v njem je našel precej slovenskih besed) in ureditvi slovanskega vprašanja v sestavu avstrijske države. Avstrija naj bi kulturno vodila zahodne Slovane. Dunaj naj bi bil po tej misli središče tistih slovanskih rodov, ki uporabljajo latinico.

Spodbujen od Žige Zoisa je s študijem prišel do prepričanja, da imajo tako imenovani civilni Hrvatje, to je kajkavci, in Slovenci istega prednika v panonskih Slovanih, ki so jih kasneje ločila prava hrvaška in srbska plemena. To nekdanjo etnično skupnost je želel obnoviti zlasti v času Napoleonovih Ilirskih provinc. Oblikovala se mu je ideja panslovenizma z dvema kulturnima žariščema, Ljubljano in Zagrebom. Njegova vizija se je začela rušiti, ko je Zagreb zajel val ilirizma, Ljubljano pa nacionalno romantično pesništvo (Prešeren, Krajnska čbelica). V ilircih je zaslutil nevarne ekspanzivne in nasilne težnje ter jih zavračal z enako gorečnostjo kot zamisel Jana Kollarja o štirih mogočnih slovanskih rodovih. Čopov in Prešernov krog je zavračal njegovo kulturnozgodovinsko zamisel slovenske in slovanske etnične skupnosti. Kopitar se je spustil v polemiko z ilirci, ljubljanske literate pa skušal prizadeti kot cenzor Krajnske čbelice. Zgodovinski proces je šel mimo njegovih prizadevanj.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Na Breznici pri Žireh se je 22. 8. 1861 rodil industrialec Jernej Kopač. V Ljubljani se je izučil svečarstva. Najprej je odprl svečarno v Gorici, nato pa jo leta 1915 preselil v Ljubljano. V Gorici se je aktivno udeleževal gibanja goriških Slovencev.

V novi zbornici se je 22. 8. 1868 prvič sestal kranjski deželni zbor, ki je imel slovensko večino. Zaman so vsi pričakovali sprejem posebne resolucije z zahtevo po zedinjeni Sloveniji.

V Škofji Loki se je 23. 8. 1758 rodil zdravnik Blaž Hafner. Med letoma 1792 in 1833 je bil uradni rudniški vodja zdravstvene službe in bolnišnice v Idriji. Uspešno je cepil proti črnim kozam.

V Idriji se je rodil narodni delavec Jernej Uršič. Bil je kaplan in učitelj v Radovljici in Kropi. Kot župnik v Kamni Gorici je prispeval k ustanovitvi osnovne šole.