Klemen Rant z Golnika s svojim modelom Falcon 120 / Foto: Tina Dokl

Leteči modeli nad Lescami

Na letališču v Lescah je potekal devetindvajseti miting malega letalstva, na katerem so se modelarji predstavili s številnimi zanimivimi modeli letal, od jadralnih do reaktivnih.

Lesce – Na letališču v Lescah je na torkov praznični dan ropotalo, brnelo, bobnelo – najrazličnejše akrobacije je v zraku uganjalo več kot štirideset modelov radijsko vodenih letal na 29. Alpskem pokalu letečih modelov, ki so se ga udeležili modelarji iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Modeli se od pravih letal razlikujejo samo po velikosti, nekaj največjih je v razmerju 1 : 3, v samem letenju pa se skorajda ne razlikujejo. Modelarji so tekmovali v treh kategorijah, in sicer jadralni, motorni, jet, letos pa so po besedah Bogdana Žnidarja iz modelarske sekcije Aerokluba Alpski letalski center Lesce uvedli novost, in sicer kategorijo samogradnja, v kateri so gledalci lahko videli, kakšne mojstrovine lahko nastanejo v domačih delavnicah. Komisija je ocenjevala videz in letenje, najboljši so bili tudi nagrajeni. Sicer pa so bili na ogled številni zanimivi modeli, med drugim denimo letalo Spirit of St. Louis, prvo motorno letalo, s katerim je Lindbergh preletel Atlantik, pa denimo Bücker Jungmeister, letalo nemške Luftwaffe ...

Na mitingu so se predstavljali tudi nekateri gorenjski modelarji, med njimi Klemen Rant z Golnika s svojim modelom Falcon 120. Kot je povedal, se je ljubezen do modelarstva, ki jo njegova partnerka (tudi zaradi finančnega vložka) imenuje kar »jama brez dna«, rodila v šestem razredu osnovne šole. Začel je z izdelovanjem maket čolnov in jadrnic, zatem jadralnih letal. Ko je zaslužil svojo prvo plačo, pa je začel varčevati za komande ... Ker je samouk, je razbil kar nekaj modelov, preden je zadevo zares obvladal, je povedal. Kasneje je začel izdelovati tudi modele motornih letal, danes pa celo turbino izdela kar sam. Na mitingu, ki se ga udeleži vsako leto – in običajno domov odnese tudi kakšno nagrado, se je tokrat predstavljal z modelom Falcon 120, ki z gorivom vred tehta 8,5 kilograma, razpon kril ima 1,40 metra, v dolžino pa meri slaba dva metra. Doseže hitrost več kot dvesto kilometrov na uro, leti pa lahko sedem minut. Ker leti na metanol, je del obvezne opreme na tleh tudi gasilni aparat ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 18. januar 2008 / 07:00

V Si.mobilu čakajo petstotisočega uporabnika

Ljubljana - Iz Si.mobila so sporočili, da so v zadnjih treh mesecih lani pridobili 17.400 novih uporabnikov, tako da je njih število ob koncu leta znašalo 497.300 ali za 18,2 ods...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.