Kozina–Trst

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 17. avgust 2017 / 07:30

Letos smo na dopustu na slovenski obali prevozili novo kolesarsko pot. Seveda ni nova, mi smo jo prekolesarili prvič. Kolesa smo v Kopru dali na vlak in se zjutraj s prvo kompozicijo ob 5.25 odpeljali do Kozine. Vlak prečka kraški rob in opazuješ, kje bi sedaj lahko potekal drugi tir železnice. Ko smo se vračali, nam je upokojeni domačin ob progi razložil vso tegobo in dilemo okrog drugega tira. Primorci so odločeni, da se uprejo preplačilu gradnje drugega tira. Ne vem, zakaj sedanja trasa ne bi bila dobra, če gre ves promet tukaj mimo. Domačin pravi, da bi pot čez kraški rob rešili z nekimi žicami – tehnološki podvig pač, ki pa je rešljiv. V Kozini zaviješ proti vasi Klanec in v smeri čistilne naprave. Nič ni označeno, takoj zaviješ na pot, ki ni nič drugega kot trasa stare ozkotirne železnice. Lep makadam. V jutranjem hladu je bila le poletna majica kar hladna obleka. Pot se vije med gozdom po dolini Glinščice. Kar naenkrat se znajdeš na italijanski strani in tam so table in oznake. Danes sploh ne veš, kdaj si v Italiji, včasih pa je bila to strogo varovana meja z graničarji in žicami. Meni je bolj všeč svet brez žic, ograj in zidov. Torej smo v dolini Glinščice, ki je naravni rezervat. Delček čiste narave, kjer je voda ustvarila dolino, skoraj sotesko in danes so po njej speljane sprehajalne poti, lahko plezate, občudujete podzemlje v kraških jamah. Kras v vsej svoji lepoti ponuja to in ono. Sicer je to stara tovorna pot z obale v notranjost in tudi svetišče so postavili. Marija v pečeh je že stara romarska pot, ki je ljudem nudila zavetje, priprošnjo in tolažbo. S kolesarske poti jo gledamo na drugi strani soteske. Maja smo tam hodili peš, sedaj pa s kolesi. Pod skalami so speljani mogočni tuneli in čez sotesko viadukti, taki kot denimo na Parenzani. Deset kilometrov popolnega spusta s Kozine, ki leži na 497 metrih nadmorske višine, v Trst na morski obali. Po mestu je lepo označena pot za kolesarje (sicer gre po manj prometnih cestah, kjer se vozijo tudi druga vozila, ampak zlahka sediš oznakam). Lahko greste prav v center Trsta ali pa proti Miljam, kjer se prične Parenzana. Mi smo šli na Parenzano. Od Milj naprej se vozite po urejeni kolesarski poti brez drugega prometa. Rahel vzpon vas pripelje na Škofije. Pot vodi po primorskem gozdu, čez glavno cesto, med vinogradi in že smo v Bertokih. Obidete Škocjanski zatok in Koper je tu. V petih urah smo krog sklenili. Ob deseti uri smo bili že nazaj v hiši v Izoli, kjer so punce ravno vstale. Taka je pač mladina na dopustu. Staro pravilo rana ura zlata ura se je zopet izkazalo za najbolj modro odločitev v poletni vročini. Odkrila sem še eno možnost, kaj početi v Slovenskem primorju. Četudi je majhno in obljudeno, lahko najdemo kotičke lepe narave, miru in občudovanja vredne tehnološke dediščine.