Slavko Beznik je s presledkom skoraj 15 let urejal Gorenjski glas.

Desetletje Slavka Beznika

Časopis je na različne načine pridobival nove naročnike. Že leta 1953 je organiziral nagradno igro, v kateri je bil vsak, ki je dobil pet novih naročnikov, nagrajen z dvesto dinarji, med naročnike pa so z žrebom podelili 115 nagrad, ki so jih prispevala gorenjska podjetja. Dobili so dva tisoč novih naročnikov. Vsi naročniki pa so bili za primer nezgode ali smrti zavarovani pri Državnem zavarovalnem zavodu. Premiji sta bili dvajset in deset tisoč dinarjev.

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (4)

Danes 91-letni Slavko Beznik z družinskimi koreninami na Gorjušah, kjer sedaj preživi večino svojega časa in gre le občasno v Ljubljano, je eden od tistih ljudi, ki so v Gorenjskem glasu videli priložnost za vzpon gorenjskega časnikarstva in so zaslužni, da je časopis ostal in postal osrednji gorenjski tiskani medij. Ko sem ga pred nedavnim poklical, ni odrekel pogovora. Sklenil ga je z mislijo, da je rad delal za Gorenjski glas in da bi morda ostal na Gorenjskem, če bi pokazali Gorenjci za njegovo idejo o Gorenjskem glasu kot gorenjskem dnevniku več razumevanja. Vesel in ponosen je, da Gorenjski glas izhaja že sedemdeset let. Vsem njegovim ustvarjalcem čestita za jubilej.

Slavko Beznik, ki je pred tem diplomiral na oddelku za novinarstvo in diplomacijo na Pravni fakulteti v Beogradu, je prevzel urednikovanje Gorenjskega glasa v začetku leta 1953, ko je bilo za časopisom prvih pet let izhajanja. Sodelavci se ga spominjajo kot resnega, premišljenega in odločnega moža, ko je šlo za dobrobit časopisa. Z Gorenjskim glasom, ki je še naprej izhajal enkrat tedensko na večinoma osmih straneh, in tedaj še maloštevilnim uredništvom je imel velike načrte. Začel je tlakovati pot do gorenjskega dnevnika, ki bi prestopil gorenjske meje, tako kot je Večer presegel meje Štajerske.

Leta 1956 je začel Gorenjski glas izhajati dvakrat tedensko: ob ponedeljkih in petkih. Število sodelavcev, podpisanih le z začetnicami ali tudi z imenom in priimkom, se je povečalo. Več je bilo tudi fotografij brez podpisa avtorja, čeprav jih je bila večina takrat že izdelek danes že pokojnega Franca Perdana. Slavko Beznik je leta 1955 v takrat mladem poklicnem fotografu videl talentiranega fotoreporterja in ga je zato povabil v Gorenjski glas. France mu je zvesto služil do upokojitve leta 1990. Običajen obseg vsebinsko pestrejšega in tehnično modernejše oblikovanega časopisa je bil osem strani. Sredi tega leta je postal Slavko Beznik direktor, za odgovornega urednika pa je bil izbran Miro Zakrajšek.

Nov mejnik v rasti Gorenjskega glasa je bilo leto 1960. Gorenjski glas s številnejšim uredništvom je začel izhajati trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih. Da bi tudi z imenom in ne le s poročanjem presegel gorenjske meje, se je v začetku novembra leta 1960 preimenoval v Glas. To ime je držalo do leta 1984, ko je postal Glas znova Gorenjski glas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 19. september 2014 / 12:09

Deželne novice, št. 12

Deželne novice, 19. september 2014, št. 12

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 11. oktober 2016 / 12:00

Triglav desetič zapored

Mestni derbi v drugi ligi: nogometaši Triglava Kranj so bili pričakovano boljši od Zarice.

Šenčur / torek, 11. oktober 2016 / 11:54

Kržan v nadzornem odboru zamenjal Sitarja

Šenčur – Nadzorni odbor Občine Šenčur ima novega člana. Po nepreklicnem odstopu Cirila Sitarja (predsednik Društva upokojencev Šenčur) so občinski svetniki do konca mandata za novega člana nadzorne...

Jesenice / torek, 11. oktober 2016 / 11:53

Tretje Razkrite roke

Jesenice – Na Jesenicah se začenja projekt Razkrite roke 3, tokrat s podnaslovom Humani in poslovni uspehi. Projekt je namenjen ranljivim skupinam ljudi, predvsem priseljencem in invalidnim osebam,...

Kultura / torek, 11. oktober 2016 / 11:52

Bohinjske pripovedi o prvi svetovni vojni

Ljubljana – V sredo, 12. oktobra, ob 18. uri bo v Muzeju novejše zgodovine predavanje Marije Cvetek z naslovom Bohinjske pripovedi o prvi svetovni vojni.

Kamnik / torek, 11. oktober 2016 / 11:51

Razstava ob dnevu upora staroselcev

Kamnik – Veleposlaništvo Bolivarske republike Venezuele v Republiki Sloveniji skupaj z Občino Kamnik in Domom kulture Kamnik na dan upora staroselcev, ki ga v Venezueli praznujejo 12. oktobra, vabi...