Desetletje Slavka Beznika

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (4)

Danes 91-letni Slavko Beznik z družinskimi koreninami na Gorjušah, kjer sedaj preživi večino svojega časa in gre le občasno v Ljubljano, je eden od tistih ljudi, ki so v Gorenjskem glasu videli priložnost za vzpon gorenjskega časnikarstva in so zaslužni, da je časopis ostal in postal osrednji gorenjski tiskani medij. Ko sem ga pred nedavnim poklical, ni odrekel pogovora. Sklenil ga je z mislijo, da je rad delal za Gorenjski glas in da bi morda ostal na Gorenjskem, če bi pokazali Gorenjci za njegovo idejo o Gorenjskem glasu kot gorenjskem dnevniku več razumevanja. Vesel in ponosen je, da Gorenjski glas izhaja že sedemdeset let. Vsem njegovim ustvarjalcem čestita za jubilej.

Slavko Beznik, ki je pred tem diplomiral na oddelku za novinarstvo in diplomacijo na Pravni fakulteti v Beogradu, je prevzel urednikovanje Gorenjskega glasa v začetku leta 1953, ko je bilo za časopisom prvih pet let izhajanja. Sodelavci se ga spominjajo kot resnega, premišljenega in odločnega moža, ko je šlo za dobrobit časopisa. Z Gorenjskim glasom, ki je še naprej izhajal enkrat tedensko na večinoma osmih straneh, in tedaj še maloštevilnim uredništvom je imel velike načrte. Začel je tlakovati pot do gorenjskega dnevnika, ki bi prestopil gorenjske meje, tako kot je Večer presegel meje Štajerske.

Leta 1956 je začel Gorenjski glas izhajati dvakrat tedensko: ob ponedeljkih in petkih. Število sodelavcev, podpisanih le z začetnicami ali tudi z imenom in priimkom, se je povečalo. Več je bilo tudi fotografij brez podpisa avtorja, čeprav jih je bila večina takrat že izdelek danes že pokojnega Franca Perdana. Slavko Beznik je leta 1955 v takrat mladem poklicnem fotografu videl talentiranega fotoreporterja in ga je zato povabil v Gorenjski glas. France mu je zvesto služil do upokojitve leta 1990. Običajen obseg vsebinsko pestrejšega in tehnično modernejše oblikovanega časopisa je bil osem strani. Sredi tega leta je postal Slavko Beznik direktor, za odgovornega urednika pa je bil izbran Miro Zakrajšek.

Nov mejnik v rasti Gorenjskega glasa je bilo leto 1960. Gorenjski glas s številnejšim uredništvom je začel izhajati trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih. Da bi tudi z imenom in ne le s poročanjem presegel gorenjske meje, se je v začetku novembra leta 1960 preimenoval v Glas. To ime je držalo do leta 1984, ko je postal Glas znova Gorenjski glas.