Slavko Beznik je s presledkom skoraj 15 let urejal Gorenjski glas.

Desetletje Slavka Beznika

Časopis je na različne načine pridobival nove naročnike. Že leta 1953 je organiziral nagradno igro, v kateri je bil vsak, ki je dobil pet novih naročnikov, nagrajen z dvesto dinarji, med naročnike pa so z žrebom podelili 115 nagrad, ki so jih prispevala gorenjska podjetja. Dobili so dva tisoč novih naročnikov. Vsi naročniki pa so bili za primer nezgode ali smrti zavarovani pri Državnem zavarovalnem zavodu. Premiji sta bili dvajset in deset tisoč dinarjev.

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (4)

Danes 91-letni Slavko Beznik z družinskimi koreninami na Gorjušah, kjer sedaj preživi večino svojega časa in gre le občasno v Ljubljano, je eden od tistih ljudi, ki so v Gorenjskem glasu videli priložnost za vzpon gorenjskega časnikarstva in so zaslužni, da je časopis ostal in postal osrednji gorenjski tiskani medij. Ko sem ga pred nedavnim poklical, ni odrekel pogovora. Sklenil ga je z mislijo, da je rad delal za Gorenjski glas in da bi morda ostal na Gorenjskem, če bi pokazali Gorenjci za njegovo idejo o Gorenjskem glasu kot gorenjskem dnevniku več razumevanja. Vesel in ponosen je, da Gorenjski glas izhaja že sedemdeset let. Vsem njegovim ustvarjalcem čestita za jubilej.

Slavko Beznik, ki je pred tem diplomiral na oddelku za novinarstvo in diplomacijo na Pravni fakulteti v Beogradu, je prevzel urednikovanje Gorenjskega glasa v začetku leta 1953, ko je bilo za časopisom prvih pet let izhajanja. Sodelavci se ga spominjajo kot resnega, premišljenega in odločnega moža, ko je šlo za dobrobit časopisa. Z Gorenjskim glasom, ki je še naprej izhajal enkrat tedensko na večinoma osmih straneh, in tedaj še maloštevilnim uredništvom je imel velike načrte. Začel je tlakovati pot do gorenjskega dnevnika, ki bi prestopil gorenjske meje, tako kot je Večer presegel meje Štajerske.

Leta 1956 je začel Gorenjski glas izhajati dvakrat tedensko: ob ponedeljkih in petkih. Število sodelavcev, podpisanih le z začetnicami ali tudi z imenom in priimkom, se je povečalo. Več je bilo tudi fotografij brez podpisa avtorja, čeprav jih je bila večina takrat že izdelek danes že pokojnega Franca Perdana. Slavko Beznik je leta 1955 v takrat mladem poklicnem fotografu videl talentiranega fotoreporterja in ga je zato povabil v Gorenjski glas. France mu je zvesto služil do upokojitve leta 1990. Običajen obseg vsebinsko pestrejšega in tehnično modernejše oblikovanega časopisa je bil osem strani. Sredi tega leta je postal Slavko Beznik direktor, za odgovornega urednika pa je bil izbran Miro Zakrajšek.

Nov mejnik v rasti Gorenjskega glasa je bilo leto 1960. Gorenjski glas s številnejšim uredništvom je začel izhajati trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih. Da bi tudi z imenom in ne le s poročanjem presegel gorenjske meje, se je v začetku novembra leta 1960 preimenoval v Glas. To ime je držalo do leta 1984, ko je postal Glas znova Gorenjski glas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 25. april 2018 / 23:33

Prvomajska regata

Bled – Blejsko jezero je minuli konec tedna gostilo prvo izmed petih letošnjih regat, in sicer 59. Prvomajsko regato. Na njej je nastopilo blizu sto petdeset veslačev in veslačic iz vseh sedmih slo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...