Smrekov lubadar podira rekorde

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 4. avgust 2017 / 07:18

Med vsemi štirinajstimi gozdnogospodarskimi območji v Sloveniji je letos napad lubadarja najhujši na blejskem območju, to je v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem, kjer so do prvega avgusta za posek odkazali skoraj 198 tisoč kubičnih metrov smreke. Količina bo do konca leta zanesljivo presegla 400 tisoč »kubikov«, morda se bo celo približala meji 500 tisoč.

Bled – »V lanskih prvih sedmih mesecih smo za posek odkazali 128 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenih smrekovih dreves, letos smo jih v enakem obdobju že skoraj 198 tisoč »kubikov«, kar je v primerjavi z lani 53-odstotno povečanje. Če se bo takšen trend nadaljeval tudi avgusta in v naslednjih mesecih, bomo letos zanesljivo presegli količino 400 tisoč kubičnih metrov in se morda celo približali meji 500 tisoč »kubikov«, kar bi sicer predstav­ljalo dvakratni običajni posek na blejskem območju. Nobeno leto sicer ne mine brez lubadarja, normalna letna količina je od 10 do 20 tisoč »kubikov«, a po žledu, ki je gozdove prizadel pred tremi leti, se količina lubadark povečuje iz leta v leto. Že lanska količina, 328 tisoč, je bila rekordna, letos bo številka še občutno višja,« pravi Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in poudarja, da so razmere najhujše v Bohinju, kamor bodo predvidoma še ta mesec peljali tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana. Na območju krajevne enote Bohinj so namreč letos odkazali za posek že 96 tisoč kubičnih metrov lubadark, v enoti Pokljuka 43 tisoč, v enoti Radovljica 30 tisoč in v enoti Jesenice 27 tisoč kubičnih metrov.

Med enaindvajsetimi revirji na blejskem območju sta le še dva, revirja Rateče in Gozd, kjer so doslej beležili normalne količine lubadarja, v vseh ostalih revirjih so višje od običajnih in znašajo od štiri do 37 tisoč »kubikov« (Spodnja bohinjska dolina).

Zakaj je lubadar najhuje prizadel smrekove gozdove v Bohinju, si v blejskem zavodu za gozdove ne znajo razložiti, zdaj, ob vsem operativnem delu, pa tudi nimajo časa za raziskave. »Morda je razlog v tem, da je Bohinj precej zaprta dolina s klimatskim vplivom Primorske in precej spremenljivim vremenom; morda so krivi pretekli gospodarji, ki so v Bohinju preveč pospeševali rast in razvoj smreke,« razmišljajo v blejskem zavodu za gozdove, kjer so letos, po lanski rekordni količini lubadark, vendarle pričakovali, da se bo lubadar umiril in da se bo krivulja obrnila navzdol. Upanje na boljše so »gradili« na tem, da napadi lubadarja običajno v dveh do treh letih po naravni ujmi oslabijo, da je v mrzli zimi vsaj del populacije lubadarja zmrznil in da so lastniki s snegom dokaj skopo zimo izkoristili za posek in spravilo napadenih dreves. Očitno je bil to račun brez krmarja, lubadar je dobro prezimil in se v ugodnih razmerah še bolj razmnožil. »Še bolj kot to nas je presenetilo, da se je razširil tudi v višje ležeče gozdove, na platoje Jelovice, Pokljuke in Mežaklje ter v Karavanke, kjer so najlepši smrekovi sestoji. Platoje Pokljuke in Jelovice 'branimo' pred novimi napadi lubadarja s takojšnjim ukrepanjem. Tam, kjer je lastnica gozdov Ljubljanska nadškofija, ki se dobro zaveda gospodarske škode, je to lažje doseči kot v zasebnih gozdovih, kjer je lastništvo razpršeno,« ugotavlja Andrej Avsenek in dodaja, da bodo poskušali preprečiti nadaljnje širjenje lubadarja na Pokljuki in Jelovici tudi z doslednim ukrepanjem v kilometrskem pasu okrog platojev. Visoke temperature, ki so v teh dneh, ugodno vplivajo na razmnoževanje lubadarja, hkrati pa slabo na smrekove sestoje, ki jim primanjkuje vode.

V zavodu za gozdove pozivajo lastnike gozdov, da sami redno pregledujejo gozdove, in jih obveščajo, da jim ob odkritju lubadark ni treba čakati na odločbo zavoda za gozdove, dovolj je to, da o pojavu lubadarja in o začetku sanacije obvestijo revirnega gozdarja. »Veliko je primerov, ko lastniki odkrijejo v svojem gozdu napadeno drevje, a čakajo gozdarja, da jim označi drevje za posek. Verjetno ga čakajo zato, ker niso prepričani, kaj vse morajo posekati, hkrati pa tako pridobijo tudi podatke o količini, ki jo potrebujejo za oddajo del izvajalcem,« pravi Andrej Avsenek in dodaja, da v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem dnevno dela okrog dvesto izvajalcev, a glede na obseg del bi jih potrebovali petsto. »Izvedba del odpira probleme, s katerimi se javna gozdarska služba ne sme ukvarjati, a hkrati kaže na to, da so lastniki poslovno zelo slabo organizirani. Prepuščeni so milosti in nemilosti izvajalcev, pri tem pa prihaja tudi do anomalij, kraje lesa, nerazumnega podaljševanja rokov za izvedbo ... Marsikateri lastnik nam reče, da naj kar sami posekamo in pospravimo lubadarke, a to ni naša pristojnost, lahko jim le svetujemo, da naj z izvajalci sklepajo pisne pogodbe, v katerih naj se dogovorijo za rok izvedbe del, ceno storitve in kvaliteto opravljenih del,« pravi Avsenek in poudarja: »Naša prednostna naloga je čimprejšnje odkritje napadenega drevja in obveščanje lastnikov. Vsi naši gozdarji so na terenu, temu smo prilagodili tudi koriščenje dopustov. Letos smo doslej izdali že več kot 2500 odločb, v katerih od lastnikov zahtevamo, da v 21 dneh ali še prej, odvisno od intenzitete napada, lubadarke posekajo in pospravijo, do junija pa smo izdali že tudi 78 odločb o izvršbi. Lastniki so doslej posekali 153 tisoč kubičnih metrov lubadark, dejansko količina pa je še višja, saj gozdarji glede na obseg dela ne morejo sproti pregledovati sanacije posameznih žarišč. Odkupovalci za zdaj še sproti odkupujejo ponujen les, tako da v skladiščih ni zalog.«