Klemen in njegovi srčni maratonci

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 31. julij 2017 / 06:43

Klemen Dolenc iz Vrbenj je prejel naziv naj prostovoljec leta 2016 za projekt Pet tekov za pet nasmehov. Osebe z motnjo v duševnem razvoju navdušuje nad tekom, z njimi pa se udeležuje tudi običajnih tekaških prireditev. Trije njegovi varovanci so že pretekli 42 kilometrov Ljubljanskega maratona, prihodnje leto pa ciljajo kar na – New York!

»Klemen se mi zdi prijazen in dobrosrčen. Je dober trener. Naučil me je, kako se pripravim na tek in kaj moram narediti, da zdržim celih 42 kilometrov. Izkušnja, ki sem jo pridobil, ko sva tekla 42-ko, je bila res dobra.« S temi besedami je Željko, uporabnik Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Matevža Langusa Radovljica, opisal svojega trenerja teka Klemena Dolenca. Klemen Dolenc je športnik z velikim srcem, ki je pred štirimi leti začel nad tekom navduševati osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pet tekov za pet nasmehov se je imenoval projekt, v katerega je bilo prvo leto vključenih pet oziroma na koncu šest uporabnikov CUDV Matevža Langusa Radovljica, že kmalu pa je projekt prerasel gorenjske okvire in danes v njem sodelujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju iz vse Slovenije, vsaj tristo jih je, ki tečejo in zato bolj zdravo živijo. Obenem pa se udeležujejo običajnih tekaških prireditev, kjer enakovredno tekmujejo z drugimi ...

Kot je povedal Klemen, se je treninga s prvo šesterico tekačev lotil tako, kot se loti treninga z vsemi drugimi: s kombinacijo hoje in teka. »Takoj sem videl, da so to ljudje, ki v vsako stvar, ki se je lotijo, dajo sto odstotkov sebe ... Ob tem pa vložijo tudi toliko srčnosti, da se tega ne da opisati,« je povedal Klemen, ki je s svojimi varovanci treniral enkrat tedensko, vselej v skladu z njihovimi sposobnostmi, tekli pa so tudi sami. In že takoj prvo leto jih je peljal na več organiziranih tekov, za piko na i tudi na Ljubljansko desetko. In prav vsi so jo brez večjih težav pretekli! Projekt se je nato iz leta v leto širil in lani je bilo na Ljubljanskem maratonu že več kot trideset Klemenovih varovancev, ki so tekli na deset, 21, trije pa kar na 42 kilometrov! »To smo dosegli brez težav in vsi so rekli: še bomo šli!« je povedal Klemen, ki mu v projektu pomagajo tudi prijatelji, k sodelovanju pa mu je uspelo pritegniti tudi donatorje, ki so prispevali tekaško opremo. Klemen je prepričan, da so varovanci kljub omejitvam, ki jim jih je postavila narava, sposobni doseči ogromno, so zelo dojemljivi, predvsem pa so neverjetno srčni. »Dajejo mi takšno energijo, hvaležnost, da se tega ne da opisati! Ko jih gledaš, si rečeš: Življenje je enostavno! Če oni to zmorejo ...« Pa še zdaleč ne gre zgolj za nizanje tekov in uvrstitev na velikih tekmovanjih. Nasprotno, Klemen želi svoje varovance naučiti zdravega načina življenja, preživljanja prostega časa v naravi, ki je po njegovem prepričanju najboljši prostor za gibanje, sprostitev, tudi regeneracijo. Je, skratka, popoln prostor, je prepričan sogovornik, ki je lani s svojo tekaško skupino pripravil tudi dobrodelni koncert na Bledu, na katerem so zbirali sredstva za plačilo startnin varovancev na Ljubljanskem maratonu. Nemalokrat Klemen za svoje varovance prispeva tudi iz svojega žepa, jim kupi tekaške copate, jih po teku pelje na kavo in tortico, jim prinese domače jogurte ... A kot pravi, je to malenkost v primerjavi s tem, koliko so varovanci vrnili njemu s svojo predanostjo, energijo, hvaležnostjo.

Klemen si želi, da bi v tekaško druščino pripeljal še nove in nove člane, uporabnike varstveno-delovnih centrov iz vse države. Eden od velikih ciljev pa je tudi, da bi prihodnje leto vsaj enega od svojih tekačev odpeljal na enega od svetovnih maratonov, newyorškega. To bi bila pa pika na i, je dejal Klemen, ki je prepričan, da si prav vsi ljudje zaslužijo biti vključeni v normalen tok življenja. Tudi osebam z motnjo v duševnem razvoju, tako kot vsakemu rekreativcu, pa tek spremeni življenje. Na bolje!