Evropski denar za karavanški predor

Slovenija in Avstrija sta si za izgradnjo druge cevi cestnega predora in za varnostno tehnično nadgradnjo železniškega predora Karavanke zagotovili 9,3 milijona evrov evropskih sredstev.

Jesenice – Slovensko ministrstvo za infrastrukturo in avstrijsko ministrstvo za promet sta uspešno konkurirali za pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke ter pripravo projektne dokumentacije za varnostno-tehnično nadgrad­njo železniškega predora Karavanke, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Državi bosta tako za izgradnjo druge avtocestne cevi predora prejeli 7,95 milijona evrov oziroma deset odstotkov upravičenih stroškov ter 1,37 milijona oziroma polovico nepovratnih evropskih sredstev za pripravo študij in projektne dokumentacije za varnostno-tehnično nadgrad­njo železniškega predora Karavanke. Evropska komisija je projekt izgradnje druge cevi predora prepoznala kot pomemben nadaljnji korak pri odpravi ozkega prometnega grla na čezmejnem odseku. S 3,7 milijona evropskih sredstev je že sofinanciran tudi projekt priprave projektne dokumentacije za izgradnjo druge cevi, ki je v zaključni fazi.

»Evropsko pomembnost tega čezmejnega odseka pa ne nazadnje dokazuje tudi odločitev Evropske komisije, da bo prav tako prispevala sredstva za železniški projekt za pripravo projektne dokumentacije za varnostno in tehnično posodobitev železniškega predora Karavanke, kar je lahko zgled dobrega sodelovanja pri pripravi skupne vloge dveh članic na evropske razpise,« še poudarjajo na ministrstvu, kjer zagotavljajo, da bosta oba projekta z upoštevanjem evropskih direktiv in nacionalne zakonodaje načrtovana v skladu z najvišjimi evropskimi standardi.

Avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen in predan prometu pred 26 leti in vse do danes je ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg in 111 let star slovensko-avstrijski predor in predstavlja pomembno železniško povezavo München–Salzburg–Ljubljana–Solun. Kot poudarjajo na ministrstvu, je predor v zelo slabem stanju: konstrukcija oboka predora je na posameznih mestih močno poškodovana, sistem odvodnjavanja je v zelo slabem stanju, vgrajena oprema pa ne ustreza sodobnim zahtevam glede varnosti železniškega prometa in zahtevam glede požarne varnosti v železniških predorih na evropskih jedrnih omrežjih.