Ta čudoviti svet metuljev

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 15. julij 2017 / 14:43

V Galeriji Atrij v Tržiču je na ogled razstava fotografij dnevnih metuljev Slovenije avtorja Stanislava Čičerova. Ste vedeli, da ima lahko samica našega največjega metulja, velikega trepetlikarja, čez krila kar devet centimetrov? Ali da metulji različnih vrst, razen redkih izjem, ne morejo imeti potomcev? Pelargonijev bakrenček je leta 2008 priletel iz Južne Afrike prek Balearov na naš Kras in vse do Škofje Loke. In jadralec, ta je pa zares pravi uživač ...

Stanislav Čičerov, ki je čas za občudovanje in preučevanje metuljev v čudoviti slovenski pokrajini našel šele po upokojitvi, je tudi član Društva za proučevanje in ohranjanje dnevnih metuljev Slovenije. Fotografije, ki jih lahko vse do septembra občudujemo na razstavi v Galeriji Atrij, je posnel v preteklih štirih letih. Med več kot sto petdesetimi izleti po Sloveniji jih je nastalo več kot dvajset tisoč. Na razstavi je izbor posameznih vrst dnevnih metuljev, ki očarajo s svojo lepoto. Metulji so naši tihi sopotniki, njihova odsotnost – žal so čedalje bolj ogroženi – pa opozarja na slabšanje naravnega okolja. »Na razstavi je predstavljenih 28 metuljev, ki so na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst in so zaščiteni z zakonom. Metulji nimajo samo naravnih sovražnikov v okolju, kot so npr. pajki. Ne boste verjeli, ampak kar sto milijonov evrov znaša letni promet z metulji med zbiralci. Sam nisem hotel metuljev zbirati na način, da jih morim in zbiram, ampak jim dajem, pojem slavo na fotografijah,« je na predavanju po odprtju razstave dejal Čičerov.

Rdeči apolon je bil prvi zaščiten

Prvi v Evropi zaščiteni metulj je bil rdeči apolon, ki je bil tik pred izumrtjem. Na Bavarskem so ga zaščitili leta 1835, pri nas 1921. »Zakaj je tako redek? Pri nas živi kar šest podvrst in zbiralci so hoteli imeti vseh šest podvrst v svojih zbirkah. Žal je ta metulj tako počasen, da ga lahko z mrežo metuljnico ujameš v letu. V zadnjih letih ga na srečo spet pogosteje opazimo, sam sem ga fotografiral nazadnje v Zadnji Trenti, nekoč pa je letal tudi v Bohinju.« V Sloveniji je uradno 181 dnevnih metuljev, v Evropi 440, nočnih pa bistveno več. »Če upoštevamo velikost držav, smo v Evropi čisto v vrhu po pestrosti dnevnih metuljev. Vendar od teh 181 šest vrst sploh ne vidimo več. Najpogostejši slovenski dnevni metulj je navadni lešnikar. Na Gorenjskem je npr. okolje Dovžanove soteske rajsko za metulje. No, da bom pa ujel v fotografijo še kakšnega več, npr. triglavskega rjavčka, pa bom moral pod Triglav na Planiko.«

Ali metulji lulajo? 

»Seveda,« se nasmeji Stanislav Čičerov in pokaže zgovorno fotografijo metulja z lužico. Metulji tudi slišijo. Gorski rjavček, ta pa ima posluh za glasove; v fotografijo je celo jato teh rjavčkov Čičerov ujel na planini Železnici nad Martuljkom in ob njegovem vzkliku navdušenja so vsi zatrepetali s krili. Sedem vrst slovenskih metuljev preživi zimo, med njimi so citronček, rdeči admiral, tudi pogrebec. Pogrebec ima značilni rjavordeči žalni plašč z bledorumenim robom. Sicer metulje delijo v šest večjih družin: pisančke, šekavčke, lastovičarje, debeloglavčke, beline in modrine.

Nor na sivko

Metulji imajo zanimiva imena, kot so temni poplesovalec, ki poskakujoče leti in je nor na sivko, če jo le najde, ali pa jadralec zato, ker zelo rad jadra. Kras je njegov dom. Šetrajev sleparček je dobil ime po tem, ker rad poseda na šetraju. »A zakaj sleparček, tega ne vem,« je dejal Čičerov, ki mu ne gre v račun, zakaj se nekateri metulji imenujejo še lepi, če so pa vsi lepi. Npr. lepi brezar ali pa veliki lepotec. »Imamo tudi katančevega selca, ki nima nobene zveze z nogometnim trenerjem Srečkom Katancem (smeh). Katanec je neka rastlina, gostiteljica gosenic tega metulja.«

»Če kdaj vidite samičko z zadkom obrnjenim navzgor, to ne pomeni, da vabi samčka k sebi. To pomeni ''nimaš šans''. Metulji različnih vrst, razen redkih izjem, kot sta sinji in kraški modrin, med sabo tudi ne morejo imeti potomcev,« je pojasnil Čičerov. Zanimivo, ampak večji kot so metulji, krajši čas živijo. Največji živi samo štirinajst dni. In obratno. Majhni modrini živijo tudi po dva meseca. In kako sploh ločimo samčka od samice? »Samičke imajo večinoma malce debelejše zadke, že zaradi reproduktivnih organov.« Pa ste vedeli, da je družabno življenje metuljev izredno nekonfliktno? Radi se družijo, med njimi tudi ni izrazitega rivalstva. Res pa je, da nekateri branijo svoj teritorij.