Kdo in zakaj potuje na Islandijo

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 6. julij 2017 / 11:01

Včasih so potovali največ zaradi iskanja dela. Danes je zaradi razširjenosti mednarodne trgovine ogromno poslovnih potovanj, ki so naporna, polna skrbi in nam nikakor niso v užitek. Na rednih letalskih linijah, kjer je običajno veliko poslovnežev, nikoli ne ploskajo, na posebnih letih, kjer so turisti, pa zelo pogosto. Višji življenjski standard nam omogoča potovanja po vsem svetu. Potujemo z avtomobili, avtodomi, vlaki, letali, kolesi. Skoraj smo prepričani, da se moramo nekam odpraviti, saj bomo sicer precej čudni dopustniki. Ko se otresemo teh družbenih norm in pričakovanj, vidimo, da nam je doma tudi lahko zelo lepo. In še precej manj naporno je.

Zadnja dva tedna sva preživela na Islandiji. Tja pridejo predvsem ljubitelji narave in neobičajni turisti. To je moč opaziti že na evropskih letališčih, kamor priletijo letala iz te čudovite skandinavske države. Ti popotniki imajo velike nahrbtnike, pohodne čevlje, vetrovke, debele puloverje. Če želi doživeti lepoto Islandije, vse to popotnik potrebuje. Na poti sva srečala malo družin z otroki, pač pa veliko parov, ki jim je to letni dopust. Opazil sem veliko tako imenovanih »begavčkov« – vseh starosti. Kot da ne vejo, kam sami s seboj. Imajo denar in potujejo po vsem svetu. Nekateri takoj po študiju, drugi si vzamejo eno leto prosto in potujejo, spet tretji po upokojitvi želijo videti cel svet. Skupno jim je (kolikor sem se z njimi pogovarjal), da nikjer nimajo obstanka, še najmanj pa doma, kjer bi bilo življenje tako, kot bi si želeli. Z nekaj preprostimi vprašanji to hitro povedo. Največkrat takšni ljudje potujejo sami in si v hostlih (prenočišča s skupno kuhinjo in kopalnico) dobijo družbo za en dan. Tudi so hitro začudeni, ko se nekdo želi z njimi pogovarjati več kot samo o potovanjih, posebnostih dežel … Pa vendar takšni pogovori postanejo hitro zabavni, privlačni in nas medsebojno povežejo. Zdi se, da se nas življenjske zgodbe bolj dotaknejo kot tehnični pogovori o deželah, ki smo jih že obiskovali.

Vsem nam je bilo skupno opazovanje, raziskovanje, doživljane lepot Islandije: vulkanov, ledenikov, slapov, morja, ptičev, kitov, ovc in konj, gejzirjev … Nekateri se vračajo, saj je drugačnost tako zelo mamljiva. Potovala sva v lastni organizaciji. To pomeni, da nikoli ni točno tako, kot sva si zamislila. Pričakovani so zapleti, zato je nujno znanje tujih jezikov, poznavanje interneta in mobilne telefonije. Predvsem ni potrebna panika, ko ni letalske povezave, ker so jo ukinili, ali ko plačilna kartica ne deluje. »Vsi ljudje vse vedo,« je rekel Martin Krpan in »lepa beseda lepo mesto najde« je naš stari pregovor. Na potovanja se je koristno odpraviti s človekom, s katerim se radi veliko pogovarjamo in ki ga imamo radi. Tako so naravne lepote še veliko lepše.