Peš po spominski poti Jakoba Aljaža

Spominska gorniška pot od doma Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih je bila v devetnajstih letih obstoja prehojena že šeststo dvainsedemdesetkrat. Nanjo se podajo ljubitelji hribov in gora od blizu in tudi zunaj naših meja. »To je zelo lepa pot, ki vodi po krajih, ki so povezani z življenjem in delom Jakoba Aljaža,« pravi Janez Kocjan - Janko, idejni oče in upravnik Aljaževe poti od doma do doma.

Zavrh – Pri rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu je vsako leto prvo soboto v juliju, ob praznovanju Aljaževega rojstnega dne, ki je tudi medvoški občinski praznik, slavnostna akademija Gorniškega kluba Jakob Aljaž, na kateri podelijo častne znake za prehojeno Aljaževo pot Od doma do doma. Letošnja akademija je bila še posebno slovesna, saj so obeležili tudi dvajsetletnico gorniškega kluba.

Letos so podelili 23 častnih znakov, prejeli pa so jih ljubitelji hribov in gora z Gorenjskega, drugih koncev Slovenije pa tudi iz tujine. »Veseli smo, da toliko pohodnikov prehodi to našo pot,« pravi Tomaž Mis iz Zavrha, predsednik Gorniškega kluba Jakob Aljaž, ki je pot večkrat prehodil tudi sam in bil tudi med letošnjimi prejemniki častnega znaka. Spominska gorniška pot Aljaževa pot od doma do doma je bila slovesno odprta 4. julija 1998. Njen avtor in skrbnik je Janez Kocjan - Janko, ki je povedal: »To je zelo lepa pot, katere dokončanje časovno ni omejeno. Namen hoje po njej ni lov za žigi, temveč spoznavanje življenjske poti Jakoba Aljaža in del, ki nam jih je na svoji ''poti'' zapustil, spoznavanje lepot naše domovine nasploh in še posebno gora, ki jih je Aljaž tako ljubil in jih ohranil slovenske tudi za nas.«

Žige zbirate v posebnem Vodniku in dnevniku s poti. Pot nas najprej popelje iz Aljaževe rojstne domačije v Zavrhu na Šmarno goro, naprej pa je speljana pretežno po ravnini in nas vodi skozi Smlednik, Hraše in Voklo do Srednje vasi pri Šenčurju. Od tam se povzpne preko Kališča na Storžič in nato na Kriško goro. V nadaljevanju poveže kraje na gorenjski ravnini: Tržič, Dobravo pri Kropi in Brezje, kjer je tudi bival in delal Jakob Aljaž. Po vrhovih in grebenih Karavank poveže Begunjščico, Stol in Golico z Dovško Babo, nato pa se spusti na Dovje, kjer je na dovškem pokopališču Aljažev grob. V zaključnem delu nas po triglavski dolini Kot popelje do Staničevega doma in naprej do Doma na Kredarici. Čisto na koncu pa se povzpnemo še na Triglav in nazadnje se pot po Tominškovi poti spusti v dolino Vrata do Aljaževega doma v Vratih, kje se tudi konča.

»Večina pohodnikov se na pot odpravi enkrat, imamo pa tudi takšne, ki so jo prehodili že več kot petnajstkrat. Večina žige zbira več let, so pa tudi takšni, ki jo opravijo naenkrat, kar v zmerni hoji traja od sedem do osem dni,« je še dejal Kocjan.