Grasselli – narodno zavedni župan Ljubljane

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (105)

V Kranju se je 28. junija 1841 rodil politik in prvi slovenski narodno zavedni župan Ljubljane vitez Peter Grasselli. Njegovo življenje je bilo navezano na slovenstvo in Ljubljano. Gimnazijo je leta 1859 končal v Ljubljani, čez štiri leta pa pravo na Dunaju. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključil v narodno življenje kot organizator, funkcionar in aktivni sodelavec.

Posvetil se je društvenemu in političnemu delu. Takoj je postal član in funkcionar Južnega Sokola. Najprej je bil blagajnik, kasneje pa njegov vodja in častni član. Že ob začetku oblikovanja Dramatičnega društva je postal podpredsednik pripravljalnega, kasneje pa tudi njegovega rednega odbora. V letih 1870–1874 je bil predsednik društva ter tudi sam nastopal na čitalniškem odru in v gledališču. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju društva Glasbene Matice leta 1872. Najprej je bil predsednikov namestnik oziroma po dve leti drugi in prvi podpredsednik in nato dve leti (1882–1884) predsednik Matice slovenske.

Dopisoval je v Einspielerjevega Slovenca, praško Politik in vnovič izdajal in na prigovarjanje ljubljanskih prvakov urejal tednik Triglav od decembra 1867 do leta 1869. Po tem se je vključil v Slovenski narod in se oklenil mladoslovenskega gibanja. Zavzel se je za ustanovitev delniškega društva Narodna tiskarna, bil njen tajnik in blagajnik ter izvedel preselitev društvene tiskarne iz Maribora v Ljubljano. Med Jurčičevo boleznijo je Slovenski narod do leta 1881 tudi sam urejal in pisal zanj vesti, kritike in poročila.

Leta 1882 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet ter po odstopu Nemca Laschana prvi narodno zavedni slovenski ljubljanski župan. Leta 1895 je odložil županstvo in prevzel ravnateljstvo pri mestnem užitninskem zakupu. V Kranjskem deželnem zboru je po smrti Coste zastopal kmečke občine Postojna, Planina, Senožeče, Lož, Bistrica, po smrti grofa Barba pa kmečke občine Trebnje, Stična, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče (1880–1883) in mesto Ljubljana (1883–1907). V državnem zboru je zastopal mesto in trgovsko zbornico ljubljansko (1882–1885). Neverjetno dolg je spisek njegovih pomembnih zadolžitev. Bil je namestnik deželnega glavarja (1881–1888), namestnik deželnega odbornika (1880–1883, 1898–1901), deželni odbornik (1901–1907). Nato je bil ponovno član raznih odsekov – finančnega (1877, 1880, 1897, 1903–1907) in njegov načelnik (1900–1902), odseka za mestni statut ljubljanski (1884–1886), za dolenjsko železnico (1890); potresnega, razlastitvenega in stavbnega odseka (1895), za volilno reformo in načelnik (1894, 1896), član upravnega sveta železnice Kranj–Tržič … Od 1896 do 1922 je bil ravnatelj ljubljanskega dohodarstvenega urada. Z Ivanom Hribarjem je sestavil predlog za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Železnikih se je 26. 6. 1899 rodil gozdar, lesar Lojze Žumer. Kot Maistrov borec se je v letih 1918–1919 udeležil bojev za severno mejo.

V Kranju se je 30. 6. 1874 rodil strokovnjak za finančno upravo Karel Šavnik ml. Njegov oče in stari oče Karel in Sebastijan Šavnik sta bila lekarnarja in kranjska župana.

V Radovljici se je 1. 7. 1811 rodil podjetnik Primož Hudovernik. Leta 1857 je kupil tovarno za izdelovanje prešitih odej v Kranju. Bil je direktor Kranjske hranilnice.