Sodba bo znana v četrtek

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 23. junij 2017 / 15:47

Arbitražno sodišče v Haagu bo naslednji četrtek objavilo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Slednja vztraja, da je zanjo arbitražni postopek nepovratno kontaminiran, zato sodbe ne bo upoštevala.

Zbrali dovolj podpisov za referendum

Referendum o zakonu o drugem tiru po vsej verjetnosti bo, saj so njegovi pobudniki že zbrali več kot zahtevanih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je v torek povedal, da so zbrali že 41.600 podpisov, vseeno pa so z zbiranjem podpisov, pri katerem je pomagal tudi SDS, nadaljevali do včeraj, ko se je iztekel rok, saj potrebujejo »močno varnostno rezervo«. Po mnenju profesorja na ljubljanski strojni fakulteti in avtorja alternativnega predloga drugega tira Jožeta Duhovnika je referendum potreben, ker vladni projekt zagotavlja izgradnjo proge šele leta 2026, še danes pa ni jasna niti njegova vrednost. Njihov predlog s štirikilometrskim predorom in zgraditvijo drugega tira ob že obstoječem tiru je po drugi strani izvedljiv do leta 2022, še vedno pa se zavzema za srečanje s strokovnjaki vseh različic projekta v naslednjih treh mesecih. Medtem ko vlada in ministrstvo za infrastrukturo do včeraj novih okoliščin nista uradno komentirala, pa je poslanec SMC in predsednik odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor Igor Zorčič Dokler za TV Odmeve napovedal, da bodo vse aktivnosti izgradnje normalno potekale, dokler ne bo znana odločitev volivcev na referendumu. Ob tem je opozoril na negativne posledice, ki jih bo referendum imel za razpis na evropska sredstva 14. julija. Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana pa bo ta referendum predvsem referendum proti vladi, saj se bo drugi tir zgradil v takšni ali drugačni obliki.

Arbitražno sodišče končalo delo

S stalnega arbitražnega sodišča v Haagu so sporočili, da bo sodišče sodbo o poteku kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško ter o stiku Slovenije z odprtim morjem javno objavilo 29. junija. Hrvaška stran je znova zatrdila, da razsodbe v nobenem primeru ne bodo upoštevali, ker je bil arbitražni postopek nepovratno kontaminiran in so iz njega po odločitvi sabora zato izstopili, potem ko so bili julija 2015 objavljeni prisluhi pogovorov med arbitrom Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik. Arbitražno sodišče je sicer pred enim letom odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe, zato je nadaljevalo delo v spremenjeni sestavi. Slovenija še vedno vztraja, da bo končno odločitev sodišča treba spoštovati, kakršna koli že bo. Premier Miro Cerar je tako znova zagotovil, da bo Slovenija, ki je na implementacijo odločbe pripravljena, odločbo spoštovala, tako ravnanje pa pričakuje tudi od Hrvaške. Dejal je, da gre za izjemno pomembno odločitev, ki bo dokončno razrešila odprto vprašanje meje in je zato izjemnega pomena za obe državi. Zunanji minister Karel Erjavec si težko predstavlja, da bi Hrvaška kot članica Evropske unije, zveze Nato in Organizacije združenih narodov »ravnala v nasprotju s sprejetimi zavezami, mednarodnim pravom in arbitražno odločbo«. Erjavec zato pričakuje, da bo Hrvaška sčasoma spoznala, da ji ne preostane drugega, kot da odločitev sprejme. Hrvaške v spoštovanje odločitve arbitraže sicer pravno ne bo mogoče prisiliti, razen morda z novim sodnim sporom, v katerega pa mora privoliti tudi naša soseda.

Zavrgli ovadbo zoper Bratuškovo

Specializirano državno tožilstvo je po poročanju časnika Delo zavrglo kazensko ovadbo zoper nekdanjo premierko Alenko Bratušek, ki jo je zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja pri njenem samoimenovanju za evropsko komisarko vložil nacionalni preiskovalni urad (NPU). »Odločitev je pravilna in več kot pričakovana. Žalostno je, da je tožilstvo pri več kot jasni zadevi potrebovalo leto dni, da je sprejelo odločitev,« je za Delo dejal njen odvetnik Janez Koščak. NPU je samoimenovanje Bratuškove pod drobnogled vzel oktobra 2014 na podlagi pisne prijave. Njena vlada je namreč julija in septembra 2014 obravnavala kandidature za evropskega komisarja, Bratuškova pa je poleg evropske poslanke Tanje Fajon in zunanjega ministra Karla Erjavca predlagala še sebe. Ker bi se morala kot kandidatka iz glasovanja izločiti, se je vlada z njenim predlogom le seznanila. NPU je zato na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja, ker da je Bratuškova z zasedbo položaja evropske komisarke hotela pridobiti nepremoženjsko korist.