Oslovski kašelj

Besedilo: Dr. med. Jurij Kurillo
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 19. junij 2017 / 16:56

Da jih ne pozabimo ... (7)

Po svetu zboli zaradi oslovskega kašlja vsako leto okrog petdeset milijonov oseb; tristo tisoč jih umre. To se dogaja še posebno v deželah z necepljenim ali slabo cepljenim prebivalstvom.

V Sloveniji je bilo leta 2014 prijavljenih 399 bolnikov s to boleznijo, to je 19,4 bolnika na sto tisoč prebivalcev, kar vsekakor kaže na to, da bolezen tudi v naši deželi še ni povsem izkoreninjena. Ogroženi so predvsem necepljeni ali nepopolno cepljeni prebivalci, med njimi še zlasti necepljeno zdravstveno osebje.

Oslovski kašelj, oslovec (Pertussis) je močno nale­zljivo obolenje, ki ga povzroča bacil Bordetella pertussis/parapertussis, ki se širi od bolnika s kapljičnim prenosom pa tudi z neposrednim, redkeje pa s posrednim dotikom (igrače). Klica se pritrdi na celice dihal in tam izloča svoj toksin. Po inkubaciji od enega do treh tednov se prične neznačilni kataralni stadij z znaki okužbe zgornjih dihal, kot so hripavost, suh kašelj, nahod, solzenje. Takrat je bolnik najbolj kužen in za prenos bacila zadošča že kratkotrajno bivanje v njegovi bližini. Po nekaj dneh, lahko pa tudi po tednu ali dveh, preide obolenje v od 2- do 4-tedensko obdobje napadov hudo dražečega in krčevitega kašlja z značilnim »riganjem«, ki se pokaže kot težek in glasen vdih na koncu napada. Bolnik hlasta za zrakom in lahko pri tem pomodri. Čim starejši je otrok, tem bolj je kašelj značilen, »oslovski«. Največ napadov takega kašlja je ponoči in trajajo po navadi dva do štiri tedne (od 3 do celo 40 na dan!). Sprožiti jih utegnejo tudi zunanji dražljaji, kot so hranjenje, mrzel zrak, ropot. Po napadu bolnik izkašlja gosto sluz. V vmesnem obdobju se lahko bolnik počuti dobro. Napadi kašlja postajajo postopoma vse redkejši in med okrevanjem po dveh do štirih tednih prenehajo – kar pomeni, da traja lahko tipični oslovski kašelj domala dva meseca.

Pri najmlajših bolnikih poteka oslovec pogosto zelo neznačilno – opazimo le smrtno nevarne dihalne premore brez kašlja in počasno bitje srca. Ta bolezen lahko prinaša vrsto zapletov, še posebno pri dojenčkih; zato se morajo ti obvezno zdraviti v bolnišnici, kjer so zdravniki lažje kos zelo nevarni pljučnici ali živčnim krčem. Tudi pri večjih bolnikih so mogoči razni zapleti, na primer akutno vnetje srednjega ušesa ali razne pljučne komplikacije pa tudi kile in podkožne krvavitve.

Oslovski kašelj zdravijo s posebnimi antibiotiki, kar preprečuje tudi njegovo širjenje. Bolniki so sicer še kužni tri tedne od pričetka kašlja in v tem času ne smejo obiskovati otroškega kolektiva, kot sta vrtec ali šola.

Prve generacije slovenskih otrok so bile cepljene s tremi odmerki cepiva od leta 1959 naprej. Danes so cepljeni v prvem letu trikrat s kombiniranim cepivom proti oslovskemu kašlju, tetanusu, davici, hemofilusu influence in proti otroški paralizi, nato po enem letu še enkrat. V tretjem razredu osnovne šole, ko gre za »poživitev« imunosti, so naši otroci cepljeni proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Sicer traja zanesljiva imunost po cepljenju zgolj od pet do šest let, po preboleli bolezni pa od štiri do dvajset let.

Naši epidemiologi priporočajo cepljenje nosečnic med 28. in 36. tednom nosečnosti.

Za oslovskim kašljem lahko zboli tudi odrasel človek, vendar je pri njem kar težko ugotoviti pravo diagnozo.