Red naj velja za vse

Učinke davčnih blagajn na finančni upravi ocenjujejo kot pozitivne, obrtniki in podjetniki imajo pripombe nad neenako obravnavo in visokimi kaznimi.

Kranj – Finančna uprava je nedavno predstavila učinke uvedbe sistema davčnih blagajn v lanskem letu. Pred uvedbo je vlada pričakovala, da bo novost na letni ravni prinesla 75 milijonov več pobranih davkov, a lani se je na račun davčnih blagajn v državni proračun steklo 81 milijonov evrov več davkov. Od tega so se za približno 43 milijonov povečala vplačila neto DDV, za 13,9 milijona več je pobranega davka od dohodka pravnih oseb, prispevkov in dohodnin je več za 21,2 milijona, davka iz dohodka od dejavnosti pa za 2,8 milijona evrov.

Lani je davčne blagajne uporabljalo 53.308 davčnih zavezancev, ki so skupaj izdali več kot milijardo računov. Kot pravijo na finančni upravi, sistem deluje brez težav, povprečno se izdan račun potrdi v petih stotinkah sekunde.

Na finančni upravi torej davčne blagajne ocenjujejo kot učinkovit način pobiranja davkov. Kako pa po letu in petih mesecih sistem ocenjujejo tisti, ki jih najbolj zadevajo – potrošniki in obrtniki ter podjetniki?

Neenaka obravnava

Kot pravi Andrej Tavčar iz Združenja potrošnikov Gorenjske, je uvedba davčnih blagajn za potrošnike pozitivna. »Delovanje je sedaj bolj transparentno, potrošnik je bolje zaščiten. Predvsem ob vzpostavitvi sistema, ko je bilo tudi nekaj začetnih težav, smo zaznali nekaj pripomb potrošnikov, danes pa je teh manj,« pravi Tavčar, ki dodaja, da imamo od učinkovitejšega pobiranja davkov koristi vsi državljani, saj zaradi tega država lahko bolje funkcionira.

Uvedbo davčnih blagajn podpirajo tudi obrtniki. Kot nam je povedala direktorica Območne obrtne zbornice Kranj Daniela Žagar, pa njihove člane moti predvsem neenaka obravnava v primerjavi s tistimi, ki jim davčnih blagajn ni treba uporabljati. Med te spadajo tisti, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, pa tudi kmetje ali čebelarji za prodajo osnovnih izdelkov ter društva in neprofitne organizacije. »Med najbolj izpostavljenimi podjetniki, ki uporabljajo davčne blagajne, so gostinci. Tem različna društva, ki opravljajo tudi gostinsko dejavnost, predstavljajo nelojalno konkurenco, saj njim prav tako ni treba imeti davčnih blagajn,« pravi Žagarjeva.

Za 1,9 milijona evrov glob

O spremembah pri poslovanju od uvedbe davčnih blagajn smo povprašali tudi gostinca Krištofa Bolko iz znane gorenjske gostilne, v kateri pa po besedah sogovornika v tem času niso imeli nobenih težav. »Poslujemo enako kot že pred uvedbo davčnih blagajn, treba je bilo zgolj uvesti novost v sistem poslovanja – in to je vse. Pri nas nismo zaznali nobenih težav,« pravi Bolka, ki v tem času prav tako ni opazil povečanega inšpektorskega nadzora.

Na kranjski obrtni zbornici pa vseeno opozarjajo, da v primeru obiska inšpektorja utegnejo biti kazni visoke že ob manjši nepravilnosti. »Zaradi neizdanega računa za eno kavo lahko gostinec plača več tisoč evrov kazni, kar se nam zdi pretirano. Zakon navaja, da je hujši davčni prekršek, če podjetnik ne izda računa v predpisanem roku, če račun ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ipd. In za takšen prekršek je predvidena kazen od 1.200 do 150.000 evrov. To pa je vsota, ki za marsikatero malo podjetje, ki stori takšen prekršek, lahko pomeni konec dejavnosti,« pojasnjuje Žagarjeva. Inšpektorji so lani sicer opravili 27.180 nadzorov in izdali 1097 prekrškovnih aktov. Izrekli so približno 1,9 milijona evrov glob.

Bistveno manjše kazni kot za podjetnike so predvidene za stranko, ki ne vzame računa. Globa znaša 40 evrov. A k jemanju računov z nagradno igro spodbuja tudi finančna uprava. Lani je 112 tisoč potrošnikov preverilo in na upravo poslalo 21 milijonov računov.