Burduš zdaj v muzeju

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kranjska Gora / sobota, 20. maj 2017 / 10:42

V torek so pod strop Slovenskega planinskega muzeja namestili helikopter z imenom Burduš, ki je od leta 1968 naprej kot prvi slovenski helikopter sodeloval na reševalnih akcijah v gorah.

Kranjska Gora – 24. marca 1968 je ob pol osmih zjutraj pod severno steno Mojstrovke na območju Jam kložasti plaz zasul šest od osmih turnih smučarjev, ki so se namenili z Vršiča prek Vratc in čez Sleme proti Tamarju. Četrt ure pred njimi se je tam spustilo prvih osem smučarjev; zadnja dva sta še postala na Slemenu in videla vso nesrečo. Čez pobočje je smučalo drugih osem smučarjev. Najprej se je pod njimi premaknila s smučino odrezana plast, debela več kot meter. Čez nekaj trenutkov pa se je iz ozke grape petdeset metrov nad njimi s pokom utrgal plaz sprijetega, kložastega snega. Šest smučarjev so zajele velike kocke klož. Štirje so umrli, peto, ki je imela hude poškodbe, in šestega, nepoškodovanega, sta s pomočjo prve skupine rešila nezasuta tovariša,« je nesreča, v kateri je gorskim reševalcem prvič prišel na pomoč tudi helikopter, opisana v zborniku Reševanje v gorah.

Prav ta helikopter je nato še 15 let pomagal gorskim reševalcem, na zadnjo akcijo so ga poslali leta 1984. V torek so ga iz hangarja na brniškem letališču pripeljali v Slovenski planinski muzej v Mojstrano, kjer bo odslej, z jeklenico pritrjen pod strop tik ob vhodu, del muzejske zbirke.

»Prihodnje leto minilo petdeset let od prvega reševanja, v katerem je bil uporabljen helikopter. Škoda bi bilo, da prav ta stoji v hangarju letalske policijske enote, zato sem pred časom generalnemu direktorju policije omenil, da bi bilo lepo, če bi ga lahko razstavili v Slovenskem planinskem muzeju. Takoj se je strinjal, ministrstvo za notranje zadeve pa je s pogodbo helikopter dalo v upravljanje muzeju,« je pot helikopterja od Brnika do Mojstrane opisal Igor Potočnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije.

Povedal je, da je v tistem prvem reševanju, v katerem je sodeloval helikopter, na kraj nesreče pripeljal predvsem opremo, za kaj več v njem ni bilo prostora. »To je helikopter, ki se ni mogel dvigniti dosti više kot na višino Kredarice, poleg pilota je bilo v njem prostora le še za dve osebi oziroma malo več opreme. Danes imamo seveda na voljo večje, boljše helikopterje, ki se dvigujejo še višje, prepeljejo več opreme, pri reševanju se uporablja elektromotorni vitel, tako da praktično v zraku ponesrečenca lahko spravimo v helikopter in ga odpeljemo v zdravstvene ustanove.«