Bi radi rešili življenje?

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / nedelja, 14. maj 2017 / 07:55

Predstavljajte si, da bi lahko rešili eno ali celo več življenj, kar bi vas stalo le odhoda do bližnjega urada in izpolnitve formularja. Bi to storili? Verjetno večina vneto prikimava, češ seveda, za to, da nekomu rešim življenje, je podpis enega formularja zanemarljivo majhen napor. Pa vendarle tega po vsej verjetnosti ne bi oz. niste storili. Takšen formular namreč že obstaja, pa ga je podpisalo le približno 5300 Slovenk in Slovencev. Govorimo o vpisu v register opredeljenih darovalcev organov.

Pri nas trenutno okoli 180 Slovenk in Slovencev čaka na presaditev organa ali tkiv. Čakalna doba za srce je okoli 177 dni, za ledvico 300. Zdrav človek si težko predstavlja, kako mineva dan, ko ne veš, ali bo tvoje srce jutri še bilo. V Evropski uniji med sto tisočimi čakajočimi vsak dan umre 11 ljudi, ker primernega darovalca niso našli pravočasno.

V Sloveniji imamo nadpovprečen transplantacijski sistem z izjemnimi zdravniki, ki tudi v transplantacijski kirurgiji sodijo v sam svetovni vrh. Vključeni smo v Eurotransplant, sistem osmih držav, s katerimi si izmenjujemo organe in s tem zagotavljamo čim boljše ujemanje ter pokrivamo urgentne primere. Sistem torej deluje dobro, z našo pomočjo pa bi lahko še bolje. Z vpisom v register opredeljenih darovalcev je namreč postopek odvzema organa v primeru smrti hitrejši in učinkovitejši, predvsem pa odločitve ne prelagamo na svojce, ki se v žalosti ob izgubi bližnjega mnogokrat niso sposobni odločiti. Edina gotovost v življenju posameznika je smrt. Kaj je bolj plemenitega od tega, da zdrav organ našega mrtvega telesa, ki bi šel sicer v nič, omogoči življenje nekomu drugemu?

Zakaj torej podpiramo darovanje organov, pa se ne vpišemo v register? Ker smo ljudje večinoma nekoliko ignorantski in si za statistikami in številkami ne znamo predstavljati resničnih ljudi. Gre za povsem naravno človeško lastnost, ki pa jo učinkovit sistem lahko prelisiči. V Avstriji je skoraj vsak državljan opredeljen darovalec. Ne zato, ker bi bili Avstrijci kaj bolj človekoljubni od Slovencev, saj tudi Slovenci s precejšnjo večino podpiramo darovanje organov. Razlika je v tem, da je v Avstriji v veljavi sistem, ki določa, da je ob smrti vsakdo potencialni darovalec, če se za časa življenja posebej ne opredeli proti.

Prizadevanja gredo tudi pri nas v to smer. Do takrat pa si zapomnimo, da lahko en darovalec s svojimi zdravimi organi in tkivi reši do osem življenj. Morda nekoč tudi našega ali nam ljube osebe. Boste torej izpolnili formular?