Ošpice

Da jih ne pozabimo ... (2)

Ošpice (morbilli) so otroška bolezen, ki je bila njega dni zelo razširjena. Sam se spominjam, kako sem kot mlad zdravnik v Tržiču, tako kot drugi kolegi, ob zimskih epidemijah ošpic vse noči obiskovali vročične bolničke čez drn in strn ...

Po ocenah SZO je bilo leta 2012 po svetu več kot dvajset milijonov bolnikov z ošpicami, od katerih jih je več kot 120 tisoč umrlo. Zaradi nepopolne precepljenosti prebivalcev (neobvezno cepljenje!) v nekaterih državah ta bolezen tudi iz Evrope še ni povsem izginila.

Ošpice povzroča virus, ki se prenaša po zraku, predvsem s kužnimi kapljicami. Sprejemljivost je splošna že odpetega meseca starosti naprej. Bolnik postane kužen po desetem dnevu infekcije, po dobi inkubacije. Na začetku se pojavi vročina okoli 39 °C s slabim počutjem in z glavobolom. Oči se vnamejo; bolnika začne motiti svetloba. Nagajata mu tudi hud nahod in suh kašelj. Navadno se drugi dan pojavijo na ustni sluznici izpuščaj in značilne t. i. Koplikove pege. Po začetnem stadiju pade vročina za dva, tri dni na normalo, potem pa se nenadoma spet močno dvigne, po koži pa se pokaže izpuščaj – sprva v obliki rdečih lis, najprej za ušesi in nato po vsem obrazu. Lise postajajo večje, se zlivajo in širijo na trup ter okončine. Lahko so tudi nekoliko dvignjene od površine. Ob višku izpuščaja je mali bolnik zelo prizadet in zaradi vročine lahko postane zmeden ali dobi celo krče. Ko začne vročina padati, izginja tudi lisasti izpuščaj.

Ošpice ne potekajo vedno tako nedolžno; pojavijo se lahko različni zapleti. Pogosto je močnejše vnetje dihal, od vnetja grla do pljučnice. Večkrat se pojavi gnojno vnetje srednjega ušesa (otitis), ki lahko povzroči celo trajno okvaro sluha. Najhujši zaplet je vnetje možganskih mren in možganov (meningoencefalitis), ki se utegne končati s smrtjo ali pa vsaj s težko telesno in duševno okvaro – tudi sam vem za tak žalostni primer.

Za to zelo kužno virusno bolezen ni učinkovitega zdravila, zdravimo lahko le njene simptome. Samo za pljučnico ob ošpicah je učinkovit neki antivirusni preparat. Zato preostane zgolj redno cepljenje, ki zagotovi trajno imunost. V Sloveniji smo pričeli cepiti proti ošpicam že generacije, rojene leta 1960, redno pa cepljenje izvajamo od leta 1968. Danes so v to vključeni vsi malčki po dopolnjenem enem letu starosti (obenem dobijo tudi cepivo proti mumpsu in rdečkam), nato pa sledi poživitveni odmerek enakih cepiv (obenem s cepivom proti hepatitisu) pred vstopom v prvi razred osnovne šole. Po tem posegu se lahko pojavi kvečjemu manjša vročina.

Slovenija je bila zaradi učinkovite precepljenosti brez ošpic med letoma 2000 in 2010. Tega leta so se pojavili trije bolniki zaradi virusa, »uvoženega« iz Irske, leta 2014 pa je nastala manjša epidemija te bolezni v zvezi z neko mednarodno razstavo psov. Zbolelo je 39 odraslih in pet otrok; med zadnjimi ni bil nobeden cepljen proti tej bolezni.