Udin boršt med Kranjem in Tržičem

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (97)

Udin boršt (Vojvodin boršt oziroma gozd) je svoje ime najverjetneje dobil po nadvojvodi Karlu V. (1564–1590), ki je gozd upravljal in nadzoroval. Boršt naj bi bil v preteklosti predvsem tisti gozd, ki je bil iz obče uporabe izločen ali prepovedan. V osrčju Udin boršta so si skrivna zatočišča našli tudi roparski rokovnjači, ko so tu prebivali predvsem v prvi polovici 19. stoletja. V srednjem veku je bil gozd dostopen le grajski gospodi, ki ga je uporabljala za lov. Drugi so smeli les voziti le z dovoljenjem gosposke. Seveda je sedaj gozd odprt za vse obiskovalce.

V neposeljenem in gozdnatem osrčju Udin boršta so si pred dvesto leti skrivna zatočišča našli roparski rokovnjači. V njem so prebivali in se klatili od konca 18. do sredine 19. stoletja, še zlasti pa v letih od 1825 do 1853. Znano zbirališče rokovnjačev je bilo pri Krivi jelki, kjer so prirejali 'finfranje' (rokovnjaška veselica) in se tudi poročali. Pare je »poročal« harambaša (poglavar papež) Veliki Groga, in sicer tako, da sta ženin in nevesta pri Krivi jelki skočila čez jarek. Območje je danes spomeniško zaščiteno. Imelo je pomembno vlogo tudi v dobi, ko so se v njem skrivali fantje pred nasilno mobilizacijo. Do 4. maja 1802 je v Avstrijskem cesarstvu – in s tem tudi v deželi Kranjski – trajalo služenje vojaščine trideset let, potem pa je Marija Terezija skrajšala vojaški rok na 14 let. V novem zakonu so obdržali vse stare izjeme. Duhovščina, plemstvo, uradništvo, doktorji prava in medicine, dijaki, učitelji in tisti posestniki, ki so sami obdelovali svoje po­sestvo, so bili vojaščine oproščeni. Ker se je lahko vsak odkupil, če je plačal posebno takso, ki je znašala 500–800 goldinarjev, je teža vojaške dolžnosti slonela na razmeroma majhnem krogu prebivalstva.

Vendar pa tudi 14-letno služenje očitno ni osrečilo ravno vseh. Ubežništvo se je zelo razširilo. Ubežništvo, vojaški beguni in skrivači so torej v samem jedru slovenske »vojaške« zgodovine. Ko so biriči in vojaki lovili novince, so fantje bežali v gore in gozdove. Tako se je močno razvilo tudi razbojništvo, to je rokovnjaštvo. Tedaj so naravnost sloveli skrivači v Udin borštu med Kranjem in Tržičem. Posledice vojaščine so bile velikokrat grozovite, saj so po 14 letih mnogi nekdaj postavni fantje prišli nazaj v rojst­no vas z berglami – kot pohabljeni berači. Naborne komisije, ki so lovile fante po vaseh, so se posluževale nasilnega novačenja. Fante so na primer polovili tudi ob nedeljah pred cer­kvijo. Vojaščini so se izogibali tako, da so se telesno pohabili, tudi tako, da so si odsekali del prstov ali celo roke …

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Chrudimu na Češkem se je 1. 5. 1879 rodil farmacevt in lekarnar Bohuslav Lavička. Od leta 1911 je bil lekarnar v Tržiču. Kot talca so ga Nemci ustrelili 16. 7. 1942 v Kovorju.

V Ljubljani je 1. maja 1838 izšla prva številka domovinske revije Carniola, ki pa je izhajala v nemščini. Izdajala sta jo kranjski novinar in literat Leopold Kordeš in Prešernov prijatelj Dunajčan Franz Hermann von Hermannsthal.

V Kranju se je 1. 5. 1898 rodil politični delavec, publicist in pravnik Ivo Štempihar. Leta 1919 je sodeloval v bojih za slovensko severno mejo.

V Škofji Loki se je 5. 5. 1789 rodil narodni buditelj in časnikar Ivan Nepomuk Cerer. Napisal je prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini.