Z Janezom Markešem se je v Občinski knjižnici Jesenice pogovarjala novinarka Romana Purkart. / Foto: Bojan Pogačar

Premišljevanja o Sloveniji

V jeseniški knjižnici so gostili komentatorja časnika Delo Janeza Markeša, ki je lani napisal knjigo Premišljevanja o Sloveniji.

Janez Markeš je bil rojen na Jesenicah leta 1962, obiskoval je Gimnazijo Jesenice, zatem pa se je vpisal na teološko fakulteto in leta 1989 diplomiral. Zaposlil se je kot novinar pri Slovencu, zatem je delal pri Magu. Sledila je služba na Delu, kjer je bil deset mesecev tudi odgovorni urednik, danes pa dela pri časopisu kot komentator. Leta 2000 je doktoriral. Kot je povedal, je bil na Jesenicah v nekem obdobju predsednik družbenopolitičnega zbora, vendar pa nikoli ni bil v nobeni stranki, na kar je posebno ponosen.

»V osemdesetih letih smo imeli vsaj toliko nacionalnega pogona, da smo verjeli, da nam manjka samo malo, pa bomo postali druga Švica. Takrat je zadnji revež iz Kurje vasi lahko postal zdravnik, inženir, samo priden je moral biti. Danes brez bogatih staršev to ni mogoče ...«

»Ker sem Jeseničan, vem, kaj je nacionalizem, saj smo ga na Jesenicah 'že z mlekom pili iz okolja'. Gre za nacionalistični element, ki je na neki točki patriotski, češ saj delam prav za svojo domovino ... Tako sem preživel večino svojega življenja v zmoti ...« je med drugim dejal Janez Markeš, komentator časnika Delo, pronicljiv analitik političnega dogajanja doma in v svetu, po rodu pa Jeseničan na nedavnem obisku na Jesenicah. Gostili so ga v Občinski knjižnici Jesenice, saj je lani napisal novo knjigo Premišljevanja o Sloveniji. Markeš je v pogovoru z novinarko Romano Purkart razmišljal o tem, o čemer piše tudi v knjigi: kaj je v Sloveniji v zadnjih 25 letih šlo narobe. Knjiga se začenja v Dobovi pozne jeseni leta 2015, na vrhuncu begunske krize. »To je bil pretresljiv trenutek, ko sem videl brezupne ljudi, ki skušajo ubežati iz kriznih žarišč. Zato sem se začel vračati v Dobovo, vedno ponoči ... Tam sem opazil, kakšen neverjetno sovražen odnos imajo nekateri do beguncev. To so bili obupanci, družine z otroki, bili so ljudje, enaki kot mi. Tudi moja mama je bila nekoč begunka, ko so jo med drugo svetovno vojno internirali v Nemčijo ...« Dogajanje v Dobovi ga je, kot je dejal, tako močno pretreslo, da je začel pisati knjigo. V njej premišljuje o tem, kako je mogoče, da se je zgodila takšna sovražnost do beguncev, ki smo jo videli tudi v Šenčurju, kjer so, kot je dejal, »zdravorazumski fantje, ki jim v običajnem življenju ne moreš ničesar očitati, sovražili na povelje«. Najtežja gesla so izrekali proti soljudem, ne da bi videli enega samega begunca, ne da bi poznali njihove zgodbe. Napajali so se zgolj iz propagande, češ da so med begunci teroristi. Markeš je ob tem menil, da je Sloveniji in tudi Evropi treba vrniti humanizem in določiti univerzalne vrednote, ki naj bodo svete, ki bodo kot 'amen' v cerkvi: to je, da smo vsi ljudje, da ima vsakdo pravico do barve kože, jezika, spola, vere in prepričanja.

Glede dogajanja v Sloveniji je dejal, da zadnjih 25 let nismo izgrajevali sistema in države, temveč zgolj opazovali, kako tisti, ki imajo možnost, to privatizirajo. Sicer pa je tako v Sloveniji kot v Evropi nastopila ideologija, ki jo je Markeš imenoval ekonomizem. Pogovarjamo se le še o učinkovitosti, dodani vrednosti … Po njegovem mnenju se Evropa mora ozavestiti, da njena tradicija ni neoliberalna in kapitalska, ampak renesančno-humanistična. In tudi Slovenija lahko preživi le, če bo koncipirana kot moderna država, utemeljena na človekovih pravicah. Preživela bo le, če bo imela neki sistem smisla, iz katerega bo napajala svojo vero v prihodnost.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 14. oktober 2022 / 10:42

Gospodarstveniki niso zadovoljni

Sprejeta je novela zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen elektrike in zemeljskega plina.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 1. oktober 2022 / 17:48

Križ čez Nepal v petnajstih slikah

V Galeriji pod kozolcem v Žlebeh so odprli razstavo fotografij Vikija Grošlja z naslovom Križ čez Nepal. V petnajstih fotografijah je zajel 46 let, kolikor že obiskuje Nepal. Ta konec tedna se znova v...

Žiri / sobota, 1. oktober 2022 / 17:46

V projektih prepletli kulturo in turizem

V torek, na svetovni dan turizma, so v Žireh predstavili projekte, za katere so del sredstev pridobili v okviru projekta CCI4Tourism, ki ga Razvojna agencija Sora v mednarodnem partnerstvu izvaja z na...

Nasveti / sobota, 1. oktober 2022 / 17:43

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.) Na vrsti so presenečenja – in vsa se nanašajo na vas. O sebi boste odkrivali stvari, za katere niste vedeli, da so v vas. Najbolj...

Zanimivosti / sobota, 1. oktober 2022 / 17:42

Naj iz kave zraste drevo

Jesenice, Kranj – Ob mednarodnem dnevu kave, ki ga zaznamujemo danes, 1. oktobra, bo kavarniška blagovna znamka Julius Meinl v lokalih, kjer strežejo na odgovoren način pridelano kavo, spo...

Slovenija / sobota, 1. oktober 2022 / 17:38

Da nihče ne bo lačen

Prehransko draginjo potrošniki vse bolj občutimo tudi v svojih denarnicah, seveda nekateri bolj, drugi manj. Za vse, ki se bomo zaradi tega morali odpovedati mogoče zgolj kakšni luksuzni d...