Risar, ki živi od stripa

Bernard Kolle je eden tistih risarjev stripov, ki je najprej uspel v Nemčiji, ZDA in Franciji, da bi ga spoznali tudi v Sloveniji, kjer ta hrvaško-slovenski avtor že skoraj trideset let živi in dela.

Kranj – »Antarktika je najbolj hladen, najbolj sušen in najbolj vetroven kontinent,« beremo v uvodu stripovskega seriala, trilogije z naslovom Antarktika. In kot francoski scenarist Jean-Claude Bartoll piše naprej: »Tam lahko preživijo samo tiste rastline in živali, ki so prilagojene na mraz, pomanjkanje svetlobe in sušna obdobja.« Vse to je med drugim narisal Bernard Kolle, hrvaško-slovenski risar stripov in ilustrator, ki že deset let riše za francosko založb Glénat, kjer je Antarktika v izvirniku tudi izšla.

Pred dnevi smo strip dobili tudi v slovenskem prevodu, za kar je zaslužen slovenski stripovski prvoborec Aleksander Buh. Oba je zadnjo sredo na stripovskem večeru v Mestni knjižnici Kranj gostil Zoran Smiljanić. Kot je ta v uvodu dejal, Bernard Kolle počne tisto, za kar vedno znova ugotavljamo, da je pri nas tako rekoč nemogoče – živi namreč od stripa. Hrvat po rodu se je v Ljubljano preselil leta 1988. »Žena je dobila službo v Ljubljani, šel sem z njo in ostal v Sloveniji, za kar mi ni žal,« pove stripovski mojster. »V otroštvu sem rad bral stripe. Revija Stripoteka, Lucky Luke, Asterix, še zlasti sta me navduševala risarja Moebius in Hermann, ki sta me nekako tudi potegnila v to, kar zdaj počnem že več kot pol življenja. Risati sem začel med služenjem vojaškega roka. Po sili razmer, ker nekaj časa nisem imel izhoda iz vojašnice in mi je bilo dolgčas ...« Najprej je risal licenčni strip Tom in Jerry za hrvaško založbo Vjesnik. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo možnosti za zaslužek z risanjem stripov zelo malo, zato je sredi devetdesetih začel za nemško založbo risati stripe za mladino, se vmes podal na ameriški trg in sodeloval s slovito revijo Dark Horse in se po risanju dveh serij v nemških stripovskih revijah pred desetimi leti ustalil v državi, ki so del stripovskih nebes, v Franciji.

Prav zaradi delovanja v tujini je Kolle slovenskim ljubiteljem stripa dokaj neznan avtor. Lahko bi rekli, da se drži nekako ob strani. A vendarle, pred leti je v prevodu iz francoščine izšel serial Diamanti, še sveža pa je Antarktika. »Serial v treh stripovskih knjigah sem risal štiri leta. Gre za zgodbo o osvajanju južnega tečaja, ko sta zanj leta 1910 tekmovali angleška posadka s kapitanom Robertom Scottom in Norvežani, ki so se tja odpravili z Roaldom Amundsenom. Scenarist je v strip vpletel ljubezensko podzgodbo Belgijca Knuta in Škotinje Maureen. Vsi dogodki, datumi, ladje … so realni, izmišljena pa sta omenjena lika.«

Smiljanić je Kollejevo risarsko tehniko označil za vrhunsko, prav tako njegov način kadriranja, predvsem pa občutek za detajl. »Prvih 14 strani Antarktike sem narisal še na papir, nadaljeval pa sem z digitalnim risanjem na računalnik. To daje možnost povečave in lahko se posvetiš tudi najmanjšemu kadru.«

»Bernard je odličen risar in sramota je, da ga nimamo več v slovenščini. To je eden od razlogov, da sem se odločil za izdajo. V zadnjih letih so bili to Mustrovi stripi pa nekaj albumov Tomaža Lavriča, te dni je izšel album Čarodej, prvi del trilogije Tolpa mladega Ješue,« Aleksander Buh navdih za izdajanje stripov, za kar je pri tako majhnem tržišču treba imeti predvsem veliko poguma, pripisuje tudi dejstvu, da že 54 let bere in zbira stripe. »Upam, da mi bo v tem in prihodnjem letu uspel projekt razstav slovenskega stripa po slovenskih veleposlaništvih po svetu,« še dodaja Buh.

Trenutno v sodelovanju z istim francoskim scenaristom Bartollom riše strip o Južni Afriki, v reviji Mladina pa je ravno začel izhajati serial Malvazija in brancin, za katerega scenarij piše Iztok Sitar iz Poljan. »Tudi sam imam na zalogi nekaj scenarijev, ki jih moram smiselno urediti v zgodbo,« je še dodal Kolle, ki riše povprečno od osem do deset ur na dan, nakar še namigne, da ima idejo o stripu, v katerem bi se letalo zaletelo v zgradbo, kjer bi imeli sestanek G20, predstavniki dvajsetih gospodarsko najmočnejših držav na svetu.