Kalan in Štefe morata plačati, Ulaga oproščen

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 22. marec 2017 / 13:06

Jaru Kalanu in Zvonetu Štefetu denarni kazni zaradi preslepitve ministrstva za šport in fundacije za šport pri pridobitvi 211 tisoč evrov nepovratnih subvencij za razsvetljavo na kranjski skakalnici

Kranj – Nekdanji direktor Smučarske zveze Slovenije (SZS) Jaro Kalan in nekdanji direktor kranjskega ETP, zdaj v stečaju, Zvone Štefe sta bila v petek na kranjskem okrajnem sodišču obsojena na denarni kazni zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri financiranju postavitve razsvetljave v Državnem panožnem nordijskem centru v Kranju v letu 2009. Sodnik Uroš Ferjan je obema zaradi storitve kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi posojila in ugodnosti ter ponareditve poslovnih listin izrekel enotno denarno kazen v višini sto dnevnih zneskov, kar za Kalana pomeni plačilo 5000 evrov, za Štefeta pa 3000 evrov, medtem ko ju je za še eno kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine spoznal za nedolžna. Soobtoženi Primož Ulaga, tedaj poslovni direktor nordijskih disciplin na SZS, je bil oproščen vseh obtožb. Družbi ETP v stečaju je bila tudi odvzeta neupravičeno pridobljena premoženjska korist v višini 211 tisoč evrov. Sodba ni pravnomočna, odvetnika Sonja Šega in Samo Ilc, ki zagovarjata Kalana in Štefeta, sta že napovedala pritožbi, medtem ko bo višja državna tožilka Helga Dobrin o njej še razmislila.

Tožilka: račun je bil lažen

Tožilka Dobrinova je v končni besedi za Kalana in Štefeta predlagala denarni kazni v višini 150 dnevnih zneskov, za Ulaga pa v višini 100 dnevnih zneskov. Po njeni oceni ji je uspelo dokazati, da so bili vsi trije obdolženi soudeleženi pri preslepitvi ministrstva za šport in fundacije za šport, da sta SZS v letu 2009 izplačala skupno 211 tisoč evrov nepovratne subvencije za izgradnjo razsvetljave na skakalnici v Gorenji Savi, ki pa potem ni bila zgrajena. Bistvo očitanega kaznivega dejanja je, da storilec ne izpolnjuje pogojev za pridobitev ugodnosti, a lažno prikaže, da jih izpolnjuje, kar je Kalan tudi storil ob pomoči Štefeta in Ulage, je poudarila tožilka. Čeprav so vsi vedeli, da se dela niti začela še niso, je Štefe kot direktor izvajalskega podjetja ETP izdal račun za gradbena dela, Ulaga je kot poslovni direktor za nordijske discipline podpisal nalog za njegovo likvidacijo, Kalan pa je kot direktor SZS račun uporabil pri uveljavljanju izplačil nepovratnih sredstev fundacije in ministrstva ter obema izjavil, da so dogovorjena dela že realizirana. »Brez takšnih lažnih zagotovil SZS subvencij ne bi pridobila,« je poudarila tožilka, ki je Kalanu in Štefetu še očitala, da sta z izdajo oziroma uporabo lažnega računa ponaredila poslovno listino, enako pa tudi z naknadnim spreminjanjem oz. antidatiranjem izvajalske pogodbe med ETP in SZS. »Kot oteževalno okoliščino štejem, da so dejanje storili kot vodstvene osebe in da se gospodarska kriminaliteta, kamor sodijo tudi očitana dejanja, šteje še za posebej zavržno v času gospodarske krize. Poleg tega so neupravičeno pridobili javna sredstva, ki jih zato niso mogli dobiti drugi uporabniki,« je še dejala Dobrinova.

Obramba: ni bilo preslepitve

Obramba obdolženih je po drugi strani opozorila, da tožilstvo ni predstavilo niti enega dokaza, ki bi dokazal očitke iz obtožnega predloga, ob tem so poudarili, da je bilo v izvedbo projekta vključenih veliko oseb in tudi več organov SZS. Po mnenju obrambe, na to pa so že med postopkom opozarjali tudi obdolženi, bi bila razsvetljava zagotovo postavljena, čeprav z zamudo, če ne bi prišlo spomladi 2010 do trenj in zamenjave vodstva SZS. »Namen vseh udeleženih je bil, da se zgradi ustrezna športna infrastruktura v Kranju. Tudi vse priče so izjavile, da nihče ne bi delal problemov, tudi če bi bila razsvetljava zgrajena z zamudo. Tu smo samo zaradi spremembe na SZS in zaradi zakasnitve pri izdaji gradbenega dovoljenja. Če tega ne bi bilo, bi razsvetljava stala, mogoče z zamudo, in danes ne bi bili tukaj,« je tako poudaril Štefetov zagovornik Samo Ilc.

Sonja Šega, zagovornica Kalana, je med drugim poudarila, da v tej zgodbi nihče ni imel namena kogarkoli preslepiti in da nikomur ni bila posredovana dokumentacija, ki bi dokazovala izvedbo del, saj da je tudi iz izdanega računa razvidno, da je avansne narave. Ne nazadnje so v ETP prejeta sredstva vknjižili kot prihodek za še neizvedena dela, kar dopušča tudi slovenski računovodski standard. »Absurdno je očitati preslepitev nekoga, ki je dobro vedel, kako zadeve potekajo in ni imel nič proti temu,« je dejala.

Ulagov odvetnik Aljoša Dežman je poudaril, da je njegov klient zgolj parafiral, kar je dobil na mizo, vse priče pa so povedale, da en človek v tem projektu ni mogel odločati o ničemer. »Prav tako ni dokazane povezave med obtoženimi, nobenega dokaza ni, da je bil Ulaga v dogovoru z ostalima dvema in da bi želel pridobiti premoženjsko korist za kogarkoli.«

Sodnik Ferjan je ob ustnem izreku sodbe pojasnil, da se je v postopku sicer pokazalo, da nihče ni imel namena osebnega okoriščanja, vseeno pa ostaja dejstvo, da sta bili subvenciji izplačani le zato, ker sta bila predložena zahtevka. Po njegovih ugotovitvah je Štefe z izdajo lažnega računa Kalanu omogočil njegovo predložitev ter s tem preslepitev fundacije in ministrstva, medtem ko za Ulago dejansko ne obstaja dokaz, da je sploh vedel, da brez spornega računa subvenciji ne bosta izplačani.