Na Gorenjskem je koruza po obsegu pridelave najbolj razširjena poljščina. / Foto: Gorazd Kavčič

Velika izbira hibridov koruze za silažo

Ponudniki tudi s poskusi preverjajo, kateri hibridi so najprimernejši za pridelavo na Gorenjskem.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije vsako leto pripravijo seznam priporočenih hibridov glede na namen pridelave.

Kranj – Na Gorenjskem je koruza po obsegu pridelave najbolj razširjena poljščina, po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijska plačila jo kmetije in druga kmetijska gospodarstva pridelujejo na 3600 hektarjih površine. Razlog za velik delež koruze v setvenem kolobarju je predvsem v tem, da je gorenjsko kmetijstvo pretežno usmerjeno v živinorejo, predvsem v govedorejo, pri kateri ima koruzna silaža zelo pomembno mesto v krmnem obroku.

Na kmetijskih gospodarstvih, ki pridelujejo koruzo za silažo, se vsako leto med pripravami na novo pridelovalno leto sprašujejo, kateri hibrid bi posejali, da bi bil pridelek najboljši. Na trgu s semeni je namreč velika ponudba, že ponudnikov je veliko, vsak pa ponuja več vrst hibridov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije vsako leto pripravijo seznam priporočenih hibridov glede na namen pridelave. Pridelovalcem so pri izbiri v pomoč še podatki, ki jih navajajo ponudniki, pa tudi rezultati preizkusov, ki jih opravljajo strokovne kmetijske organizacije. Na Gorenjskem vsako leto poskrbi za poskusni nasad s koruznimi hibridi iz različnih semenarskih hiš Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Pri izbiri hibridov je pomemben tip zrnja, dolžina rastne dobe, višina koruze, odpornost proti lomu, poleganju ter proti najpomembnejšim boleznim in škodljivcem, dolgozelnost, vlaga zrnja ob spravilu in količina pridelka (zrnja in suhe snovi).

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 19. november 2018 / 18:10

Znanje mora postati prioriteta

Učiteljica slovenščine iz Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka Lena Vastl se je pred začetkom letošnjega šolskega leta odpravila na dvoletni magistrski študij na Finskem. Pridobljeno znanje bo lahk...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...