Velika izbira hibridov koruze za silažo

Ponudniki tudi s poskusi preverjajo, kateri hibridi so najprimernejši za pridelavo na Gorenjskem.

Kranj – Na Gorenjskem je koruza po obsegu pridelave najbolj razširjena poljščina, po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijska plačila jo kmetije in druga kmetijska gospodarstva pridelujejo na 3600 hektarjih površine. Razlog za velik delež koruze v setvenem kolobarju je predvsem v tem, da je gorenjsko kmetijstvo pretežno usmerjeno v živinorejo, predvsem v govedorejo, pri kateri ima koruzna silaža zelo pomembno mesto v krmnem obroku.

Na kmetijskih gospodarstvih, ki pridelujejo koruzo za silažo, se vsako leto med pripravami na novo pridelovalno leto sprašujejo, kateri hibrid bi posejali, da bi bil pridelek najboljši. Na trgu s semeni je namreč velika ponudba, že ponudnikov je veliko, vsak pa ponuja več vrst hibridov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije vsako leto pripravijo seznam priporočenih hibridov glede na namen pridelave. Pridelovalcem so pri izbiri v pomoč še podatki, ki jih navajajo ponudniki, pa tudi rezultati preizkusov, ki jih opravljajo strokovne kmetijske organizacije. Na Gorenjskem vsako leto poskrbi za poskusni nasad s koruznimi hibridi iz različnih semenarskih hiš Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Pri izbiri hibridov je pomemben tip zrnja, dolžina rastne dobe, višina koruze, odpornost proti lomu, poleganju ter proti najpomembnejšim boleznim in škodljivcem, dolgozelnost, vlaga zrnja ob spravilu in količina pridelka (zrnja in suhe snovi).