Nad nastopom pevcev in glasbenikov so bili navdušeni tudi gostje, med katerimi je bil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je po koncertu o problematiki omembe Slovencev v novi koroški ustavi pogovarjal tudi s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem.

Pesem za Milko Hartman

Velika dvorana Doma glasbe v Celovcu je bila v nedeljo, 12. marca, polna. Več kot 700 ljudi s Koroške, Italije in iz Slovenije se je udeležilo največje pevske prireditve Slovencev na Koroškem Koroška poje. Med gosti je bil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor s Tanjo Pečar. Letošnja pojoča Koroška je bila posvečena spominu na veliko koroško Slovenko Milko Hartman, ki je bila rojena 11. februarja leta 1902 v Libučah/Loibachu pri Pliberku. Milka je bila Slovenka s srcem, pogumna in delovna ženska, ki je hotela postati učiteljica, pa ni imela možnosti za to. Leta 1924 je v Ljubljani končala gospodinjski tečaj in potem potovala po južni Koroški in do leta 1939 na več kot stotih tečajih učila dekleta in žene kuhe in drugih domačih opravil. Tečaji, tudi po zasebnih hišah, so se običajno končali s pesmijo in igro. Milka, ki so ji rekli pesnica libuškega polja, je bila literarna duša. Pisala je igre in pesnila, tudi med drugo svetovno vojno, ko so njeno družino zaprli v taborišče, ona pa je gospodinjila pri znanem slovenskem župniku Tomažu Holmarju. Po vojni je nadaljevala s svojim delom med ljudmi. Pisala je osebno doživete in preproste pesmi, zato so jih ljudje razumeli in peli. Številne so uglasbene. Njene pesmi so prvič izšle leta 1934 z naslovom Dekliške pesmi. Sledile so Moje grede, Lipov cvet in Pesmi z libuškega puola. Zadnja zbirka Zimske rože je izšla leta 1998, leto dni po njeni smrti 19. junija leta 1997. V slutnji smrti je zapisala: »Hvaljen Bog, ne bode prazen jerbas moj, v njem so zbrane vse kreposti, dobra dela, trud in boj.«

Na nedeljski prireditvi so Milkine pesmi prepevali moški pevski zbor Valentin Polanšek Obirsko pod vodstvom Milkinega nečaka Boža Hartmana, glasbenici Vera in Eva Hartman, pevska skupina Hartmann'ce, moški pevski zbor Kralj Matjaž Libuče, mešani pevski kvartet Mund Art iz Ziljske doline in pevska gosta iz Italije in Slovenije dekliška vokalna skupina Bodeča neža in komorni zbor Ave iz Ljubljane. Milkine pesmi so brali člani dramske skupine Zarja iz Železne Kaple Mari Smrtnik-Doujak, Erhard Ošina, Helga Dobeitz in Franci Sadolšek ter Karolina Rozman. Vrhunec prireditve je bila izvedba skladbe za mešani zbor, orkester in soliste To bo moja pesem pela, ki jo je posebej za to priložnost napisal Roman Verdel. Ob spremljavi članov Slovenske filharmonije sta pela mešana zbora iz Sel in Bilčovsa ter solista Irina Lopinsky in Mario Podrečnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 20. maj 2017 / 14:58

Sončne elektrarne spet zanimive

Po ukinitvi subvencij je zanimanje za sončne elektrarne v Sloveniji precej usahnilo, a uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki je stopila v veljavo januarja lani, je sončne...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 18. februar 2007 / 06:00

Barovec in havajka

Naj bi se družila Atomičarka Tejči in sanjski Adel, kar je zelo zanimivo, saj če pogledamo svetlolasko in jo primerjamo s temnolaso sanjsko II, Nino Osenar, ki je bila takr...

Zanimivosti / nedelja, 18. februar 2007 / 06:00

Anketa: Vstopnina bo odgnala turiste

Zadnje dni je bila vroča tema pogovorov vstopnina v cerkev na Blejskem otoku. Zato smo za mnenje o tem tokrat povprašali na Bledu.

Gospodarstvo / nedelja, 18. februar 2007 / 06:00

Slovenske regije v številkah

Vse kaže na to, da Gorenjska v merilu Slovenije vse bolj zaostaja. Kupna moč Gorenjcev je nad slovenskim povprečjem, močno pa zaostajamo pri dodani vrednosti.