Obnova za kmete breme

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / sreda, 15. marec 2017 / 07:05

Na okrogli mizi na Bledu pod naslovom Ohranimo slovenski kozolec! Kdo in kako? so predstavili tudi pobudo za uvrstitev kozolcev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Bled – Slovenski kozolec od nekdaj velja za eno od pomembnih inovacij slovenskega kmeta, ki se je oblikovala in izpopolnjevala skozi stoletja in je tudi tradicionalni simbol slovenskega podeželja. Kako danes gledamo na kozolec in kakšne so (še) njegove funkcije oziroma kako ga ohranjati, so spregovorili na okrogli mizi na Bledu, ki so jo pripravili ob dvajsetletnici gibanja za ohranitev slovenskih kozolcev. Ugotavljali so, da je obnova in vzdrževanje kozolcev za lastnike veliko breme, zato bi bile potrebne sistemske rešitve pri pomoči lastnikom kozolcev ter skupna prizadevanja pri ohranjanju in revitalizaciji kozolcev, naše skupne kulturne dediščine. Zato je nastala tudi trilateralna slovensko-avstrijsko-italijanska pobuda za uvrstitev kozolcev na Unescov seznam.

Okroglo mizo je vodil predsednik društva Kultura – Natura Slovenija Slavko Mežek, ki je v uvodu poudaril, da je lastniku težko vnaprej naložiti odgovornost za kozolec. Mladi prevzemnik kmetije s Srednjega Vrha Pavel Hlebanja je opozoril, da je za kmete vzdrževanje kozolcev zelo drago in zanje predstavlja breme. Zato je po besedah Slavka Mežka treba iskati načine, da bi lastnikom pomagali vzdrževati skupno stavbarsko dediščino. Primer dobre prakse na tem področju je predstavila Vesna Kunšič z Občine Kranjska Gora. Z različnimi finančnimi spodbudami se že vrsto let trudijo obnavljati kozolce v njihovi občini in na ta način jim je uspelo obnoviti prek sto kozolcev. »Novi župan Janez Hrovat se je tega lotil pod geslom 'ali popraviti ali pospraviti'. Treba se je zavedati, da kozolci niso pomembni samo s kmetijskega vidika, ampak tudi kot nepremična kulturna dediščina in z vidika turizma.« Je pa tudi sama opozorila, da je strošek obnove kozolca zelo visok. V njihovi občini je obnove potrebnih več kot sedemdeset odstotkov kozolcev, pri čemer obnova zgolj ene brane stane tisoč evrov, kar je za kmeta velik zalogaj. V Bohinju so šli še dlje. Po besedah Dušana Joviča so kmetje deležni denarne nagrade, če brano napolnijo s senom, saj tako ohranjajo ne samo kozolec, ampak tudi dejavnost. Dodal je, da imajo v Bohinju verjetno največ različnih kozolcev, od lesenih do kamnitih, pri čemer so najbolj znani studorski. Po besedah Slavka Mežka je sicer v Sloveniji ohranjenih okrog šest tisoč kozolcev, v gibanje za ohranitev kozolcev pa se je doslej vključilo 650 lastnikov oziroma dobra četrtina vseh.

Pomena ohranjanja dediščine se zaveda tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, častni pokrovitelj celoletnega jubilejnega programa. »Mali narod brez tega ne more preživeti, če ne poznamo zgodovine, nas ne bo.« Pojasnil je, da je bilo do pred enim letom kozolce možno obnavljati tudi preko programa razvoja podeželja, zdaj pa so ta sredstva premaknili v fond za lokalne akcijske skupine, kjer je na voljo skoraj trikrat več sredstev kot prej, in sicer okrog 95 milijonov evrov. Z denarjem iz tega fonda bi po njegovih besedah lahko obnovili tudi vse kozolce v Sloveniji. A kot so poudarili na okrogli mizi, je problem obnove kozolcev tudi v tem, da se izgublja staro tesarsko znanje. »Le malokdo še to obvlada, tako da niti fizično ne bi mogli več opraviti vsega dela,« je poudaril tesarski mojster Damjan Bajc. Njegov oče Anton Bajc, prav tako tesarski mojster, je ob tem postregel s podatkom, da je v Sloveniji le še 41 tesarskih mojstrov in en sodni izvedenec tesarske stroke. »V prihodnje bo očitno treba po to znanje v tujino, saj bo pri nas izobraževanje tesarjev izumrlo.« Dušan Štepec iz območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto vidi možnost v vzpostavitvi učnega centra za tesarje. Obenem po njegovem potrebujemo kmetijsko politiko, ki bo subvencionirala take oblike sodobnega kmetijstva, ki bodo vključevale tudi uporabo kozolca, kot je recimo proizvodnja senenega mleka.

Po okrogli mizi so v galeriji Stolp na Blejskem gradu odprli razstavo Slovenski kozolec, na kateri si je mogoče ogledati arhitekturne makete in risbe arhitekta Borana Hrelja ter fotografije Petra Pokorna.