
Sodelovanje generacij
V Kranju so v torek pripravili predstavitev Večgeneracijskega centra Gorenjske, v aktivnosti katerega nameravajo na leto vključiti najmanj dva tisoč uporabnikov, pri čemer naj bi posebno pozornost namenili tako imenovanim ranljivim ciljnim skupinam.
Kranj – Večgeneracijski center Gorenjske je eden izmed petnajstih tovrstnih centrov, ki so jih letos odprli po vsej Sloveniji. Tako po številu partnerjev kot vsebin in dejavnosti ter ciljnih skupin je eden izmed največjih, je pojasnila Mateja Šmid, direktorica Ljudske univerze Kranj, ki je vodilni partner v projektu, pri katerem sodelujeta še ljudski univerzi iz Radovljice in z Jesenic ter zavod škofjeloške mladine Zavod O. Dejavnosti v okviru gorenjskega večgeneracijskega centra pa ne bodo izvajali le v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah, ampak tudi v Šenčurju, Cerkljah, Preddvoru, Bohinju, Kranjski Gori, Žirovnici in na Bledu. Tako želijo omogočiti dostopnost do vsebin tudi pripadnikom ranljivih ciljnih skupin s podeželja in težje dostopnih krajev ter osebam, ki so zaradi kakršnihkoli ovir manj mobilni.
Projekt Večgeneracijski center Gorenjske je po besedah Mateje Šmid vreden skoraj 1,3 milijona evrov, od tega bosta 575 tisoč evrov zagotovila ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad, preostanek pa lokalne skupnosti. Projekt so začeli izvajati 1. januarja letos, zaključek projekta pa je predviden 30. septembra 2021, a so se že ob prijavi zavezali, da ga bodo izvajali še šest mesecev po zaključku oziroma želijo nadaljevati z njim tudi kasneje. Med glavnimi cilji projekta je poskrbeti za integracijo ranljivih ciljnih skupin, ki bi jim ponudili dostopne, raznolike in kakovostne preventivno zastavljene programe, s katerimi bi preprečevali njihov zdrs v socialno izključenost. Po besedah Mateje Šmid so uporabniki že zdaj izkazali veliko potrebo po dejavnostih v okviru tega projekta, saj se je doslej vanje vključilo že skoraj 1200 posameznikov. Na leto nameravajo izvesti 5200 ur informiranja in neformalnega druženja ter pet tisoč ur vsebin.
Prostore Večgeneracijskega centra Gorenjske v Kranju si je v torek ogledala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je poudarila, da večgeneracijski centri predstavljajo nadgradnjo obstoječih medgeneracijskih centrov. »Pomembno je sodelovanje vseh generacij, ne le mlajše in starejše, temveč tudi srednje generacije, ki je vedno bolj obremenjena.« Ključna pri tem se ji zdi preventivna naravnanost programov, veseli pa jo tudi, da jim je pri tem projektu uspelo povezati več občin. Po besedah kranjskega župana in predsednika Sveta gorenjske regije Boštjana Trilarja ta čas sodeluje enajst od osemnajstih gorenjskih občin. »Verjamem, da se bo do konca leta priključilo še preostalih sedem občin.« Ti programi so po njegovem še kako potrebni, saj z njimi lahko v prvi vrsti pomagajo 25 tisoč prebivalcem Gorenjske, ki živijo na pragu oziroma celo pod pragom revščine. Direktorica Ljudske univerze Jesenice Maja Radinovič Hajdič pa je poudarila, da bomo lažje sprejemali družbene posledice staranja populacije, če bomo dosegli medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost med generacijami.