Dobiš lepo, če lepo tudi daš

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. marec 2017 / 16:46

Dr. Mariana Karla Rebernik, direktorica družbe Atotech, d. d., Podnart, je prejemnica letošnjega priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Priznanje imenujejo kar »gospodarski oskarji«. Je edina ženska nagrajenka v elitni druščini najboljših slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov. Dan po slovesni podelitvi smo se srečali v podjetju v Podnartu, ki ga odlikuje izjemna urejenost, v njem vlada sproščeno, a spoštljivo vzdušje, zaposleni pa so, kot so nam zatrdili, na svojo direktorico zelo ponosni ...

Prejeli ste nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, kaj je tisto, kar je prepričalo komisijo? S čim stopate iz povprečja?

»Eden od razlogov je zagotovo naša rast, saj smo po čistem prihodku od leta 2014 do leta 2015 zrasli za 54 odstotkov, dodano vrednost na zaposlenega pa smo v tem obdobju povečali za 11 odstotkov, čisti dobiček za 73,4 odstotka in število zaposlenih za 18,4 odstotka. Za našo nominacijo so bili po vsej verjetnosti ključnega pomena naši kazalci uspeha. Mislim pa, da je poleg številk pomemben tudi naš odnos do lokalne skupnosti, do zaposlenih in seveda naš odnos do varstva okolja.«

Podjetje Atotech vodite od leta 1994, torej skoraj 25 let. Če se ozrete nazaj, kaj je v vseh teh letih vaš največji uspeh?

»Za največji uspeh si štejem to, da sem okrog sebe oblikovala najboljši tim sodelavcev, ki čutijo enako pripadnost podjetju kot jaz in s katerimi korakamo po isti poti. Vesela sem tudi, da smo eno redkih podjetij, ki nikoli ni imelo blokiranega svojega računa, kar pomeni, da smo delali gospodarno in s premislekom tako v kritičnih letih delovanja kot tudi v letih rasti.«

Kdaj pa je bilo najtežje?

»Najtežje mi je bilo, ko smo se morali kadrovsko prestrukturirati. Takrat mi je marsikatera noč ušla in tudi frizer je moral skriti sivenje mojih las.«

Prav letos obeležujete dvajsetletnico, kar je stoodstotni lastnik postala nizozemska multinacionalka Atotech. Kaj so tuji lastniki prinesli podjetju?

»Atotech je prinesel v Podnart širino delovanja in drugačno kulturo razmišljanja zaposlenih, prepoznavnost naše lokacije v svetu, zaupanje, da smo pomemben člen v verigi delovanja in uspeha Atotecha kot svetovne korporacije. Atotech je bil do nedavnega v skupini francoske družbe Total, sedaj pa smo del ameriške družbe Carlyle. Tudi te lastniške spremembe so del življenja.«

Veliko pozornosti namenjate ekologiji, lepo sodelujete z lokalnim okoljem, tako da med sosedi strahu pred podjetjem, ki se vendarle ukvarja s kemično dejavnostjo, ni. Kako vam to uspeva?

»Sprotno in vestno izvajamo ter izpolnjujemo vse zakonske zahteve s področja varstva okolja. Sosede na dnevih odprtih vrat seznanjamo z realiziranimi projekti in jim hkrati nakažemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Za vprašanja smo jim vedno na voljo in ne zavijamo se v molk, naš odnos s krajem je transparenten in iskren. To gradi zaupanje v kraju.«

Ena od simpatičnih posebnosti podjetja je v tem, da imate na tovarniškem dvorišču celo nekaj čebeljih družin ...

»Imamo! Za to je zaslužen Miha Rozman, ki je delal pri nas kot vratar, sicer pa je znan čebelar. Meni je bila ideja izjemno všeč in ponosna sem, da naši dve čebelji družini delata skupaj z nami. In če jih štejem k našemu kolektivu, smo zanesljivo največje kemično podjetje v Sloveniji, če ne na svetu!«

Podpirate lokalna društva, pomagate pri dobrodelnih akcijah, pred nekaj leti ste kraju pomagali celo pri gradnji vodovoda. Podjetij, ki bi se odločili za takšno gesto, pa res ni veliko …

»Moje načelo je, da dobiš lépo, če lépo tudi daš. Da pokažemo, da cenimo prijaznost okolja, da ustvarjamo medsebojno simpatijo, je kdaj pa kdaj treba priskočiti na pomoč tudi pri realizaciji sanj in projektov lokalne skupnosti.«

V podjetju imate sprejet kodeks o poslovni etiki, kaj prinaša?

»Kodeks se nanaša na naš poslovni odnos med poslovnimi partnerji in na medsebojne odnose v podjetju in predstavlja za vse nas tako imenovano 'biblijo'. Vsi imamo podpisane izjave o sprejemanju kodeksa in zavezo, da ga spoštujemo. Tudi naši poslovni parterji so seznanjeni z njim.«

Kako kot direktorica skrbite za motivacijo zaposlenih?

»Po naravi sem optimistka. Vsakodnevno si prizadevam ta optimizem prenašati na svoje sodelavce. Vsak trenutek jim dajem vedeti, da vsakega od njih spoštujem, da je vsak od njih pomemben v našem kolektivu in da sem pripravljena prisluhniti vsaki dobri ideji, vprašanju ali pripombi. Na koncu so moje odločitve tudi njihove, uspeh pa je skupen.«

Se vam zdi, da je ženskam na vodilnih mestih težje kot moškim? Kako je vam uspelo uskladiti družinsko življenje s kariero?

»Ne vem, če je ženskam na vodilnih mestih samo težje. Zdi se mi, da se uspeh moških bolj opazi, da bolj znajo promovirati drug drugega. Ženske pa tiho delamo in delamo ... Sama promocija nam ni prioriteta. Vsekakor pa moram priznati, da me je to priznanje gospodarske zbornice 'pobožalo'. Seveda je potrebnih več kot osem ur na dan delati in misliti na podjetje, ampak to je popolnoma normalno. Tisti, ki živijo ob meni, so to sprejeli in so del moje zgodbe o uspehu. Brez njihove podpore ali vsaj razumevanja bi bilo pa res težko.«

Ste pa tudi občinska svetnica v Radovljici in predavateljica na višji šoli BC Naklo.

»Kot občinska svetnica sem dobila priložnost osebno preizkusiti, kako meljejo politični mlini, čeprav v naši občini vsi občinski svetniki delujemo ne glede na svojo politično usmeritev v korist projektov, ki so dobri in ki bodo izboljšali življenje občanov. Moram reči, da je zanimivo. Kot predavateljica pa uživam med mladimi, napajam se z njihovo energijo in radovednostjo. Všeč mi je njihova kreativnost in vesela sem, če komu lahko pomagam na njegovi poklicni poti.«

Biti menedžerka tako uspešnega podjetja je verjetno svojevrsten izziv, hkrati pa pomeni tudi veliko odgovornost. Kako skrbite zase, da ne 'pregorite', da si napolnite baterije?

»Zelo pomemben energetski element so osebe, ki živijo v moji neposredni bližini. Srečo imam, da imam ob sebi osebe, kot so moja hči, vnuk, partner, prijatelji ... Da so topli, da živimo v res prijetnem vzdušju, da so tolerantni do mojih muh ... Ker je tudi moj partner uspešen podjetnik, podpirava drug drugega in se drug od drugega tudi učiva.«

V veliko veselje pa vam je menda enajstletni vnuk, ko ste z njim, se prelevite v 'super babico', kajne?

»Karl je pa moje veliko veselje in motivacija. Kadar pride, res uživam. Tudi on vedno prihaja z veseljem in v joku zapušča Slovenijo. Njegova pričakovanja do mene so velika in ker priložnosti jemljem kot izziv, tudi njegova pričakovanja karseda izpolnim. Tako smučava, rolava, kolesariva, hodiva v hribe, raziskujeva in sva kot dva najstnika. Prav vesela sem, da tudi jaz postanem otrok, ko sem ob njem. In v tej koži se odlično počutim.«