Diamantna poroka zakoncev Svetelj

Besedilo: Janez Kuhar
Kategorija: Razvedrilo / / 16:04

Zakonca Vida in Franc Svetelj iz Srednje vasi pri Šenčurju sta praznovala diamantno poroko. Vseskozi sta na skupni življenjski poti krepila medsebojno vez predanosti, prijateljstva, spoštovanja in dobrote, ki sta jo začela plesti ob prvem srečanju pred nekaj več kot šestdesetimi leti in je v njuni skupni zvezi zrasla v ljubezen, iz nje pa topel in varen dom.

V soboto, 18. februarja, sta s svojimi najbližjimi praznovala diamantno poroko Vida in Franc Svetelj, po domače Tišlarjeva iz Srednje vasi pri Šenčurju. Zaobljubo sta obnovila po šestdesetih letih skupnega življenja v podružnični cerkvi sv. Radegunde v Srednji vasi. Ta obljuba je imela trdne temelje v iskreni ljubezni in medsebojnem spoštovanju, zato je njuna zveza ostala čvrsta vseh šestdeset let. Poročni priči sta bila sinova Franci in Vido, zahvalno sveto mašo pa je daroval župnik in sorodnik Klemen Svetelj, ki jima je tudi čestital ob tako visokem jubileju. Po maši so jima krajani pred cerkvijo pripravili pravo »šrango«, kjer sta uspešno opravila vsa kmečka dela. Zaključno slavje diamantnega dogajanja se je nadaljevalo v gostilni Pod Krvavcem.

Vida, rojena Koželj, se je rodila leta 1935 kot zadnja, osma v kmečki družini v Pšenični Polici pri Cerkljah očetu Lojzetu in mami Mariji. Osnovno šolo je obiskovala v Cerkljah. Franc pa se je rodil 1931. leta v kmečki družini s petimi otroki mami Ivani in očetu Janezu v Srednji vasi. Spoznala sta na plesu v Vidini domači vasi, medsebojno ljubezen pa civilno in pred Bogom potrdila 1957. leta v Cerkljah. Po poroki sta skupno življenjsko pot nadaljevala na moževi kmetiji v Srednji vasi, kjer sta zgradila novo hišo. Na kmetiji dela ni nikoli manjkalo. Vedno sta se trudila, da bi bila vsem dobra vzornika za popotnico v življenje. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Franci, Vido, Štefka, Leon in Bojan, s katerimi se dobro razumeta. Danes jima življenje lepša enajst vnukov in sedem pravnukov. Kmetijo sta pred dvajsetimi leti prepustila sinu Bojanu. Še vedno pa oče rad pomaga sinu v hlevu. Poleg dela na kmetiji je Franc opravljal več poklicev, najdlje, kar 25 let, delo grobarja v Šenčurju, deset let pa v Naklem in občasno na Olševku in v Besnici.

Sveteljeva najdeta tudi čas za hobije: Vida rada dela na vrtu in skrbi za rože, Franc pa zbira lesene kozolce in kmečke stroje iz lesa. Sta tudi dolgoletna naročnika Gorenjskega glasa, saj je pri njuni hiši časopis že več kot 45 let. Njuno največje bogastvo je, da sta bila srečna s tistim, kar sta ustvarila, želita pa si, da bi bila zdrava še naprej.