
V smučanju zmagujejo Štajerci, kje so Gorenjci?
Bojan Križaj, Jure Košir, Špela Pretnar, Alenka Dovžan, Andrej Jerman ... Gorenjski alpski smučarji so bili vselej uspešni, v letošnji zimi pa se zmag veselijo Štajerci. »Ne morem reči, da so uspehi geografsko pogojeni, da se kje dela bolje. Tudi na Gorenjskem imamo dobre smučarje,« pravi Jure Košir.
Janez Dekleva, predsednik SK Alpetour: »Lahko smo izredno zadovoljni, da iz potenciala, ki ga v Sloveniji imamo, naredimo tako dobre tekmovalce. Pomembno je, da se še vedno sistemsko dela, da je v klubih še vedno veliko entuziazma, ki daje podlago, da se ta šport, ki je cenovno in časovno zelo zahteven, sploh še lahko neguje.«
Kranj – Ta konec tedna bodo največji športni dogodek na Gorenjskem tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju v Kranjski Gori. Slovensko smučanje tudi po slovesu Korošice Tine Maze beleži velike uspehe. Za največje sta v dosedanji zimi poskrbela Ilka Štuhec in Boštjan Kline, ki navdušujeta predvsem v hitrih disciplinah. Oba sta člana SK Branik Maribor. V ospredju so trenutno Štajerci. Kaj pa Gorenjci?
Največ jih je iz ASK Kranjska Gora
V ekipah za svetovni pokal jih je največ iz ASK Kranjska Gora (izkušena Andrej Šporn in Rok Perko ter mlada Meta Hrovat), Miha Hrobat je iz ASK Triglav Kranj, Maruša Ferk je članica DTV Partizan Blejska Dobrava, Katarina Lavtar SK Radovljica, Gorenjec pa je tudi Žan Kranjec, ki sicer zastopa SK Novinar. Slednji ima z dvema četrtima mestoma v veleslalomu najvišjo gorenjsko uvrstitev v tej zimi, Ferkova je bila v kombinaciji peta. Je trenutna rezultatska prevlada štajerskih tekmovalcev v smučanju, kjer so bili Gorenjci vselej v ospredju, naključje, ali so razlogi še kje drugje? Na to vprašanje so odgovorili v enem izmed uspešnih gorenjskih klubov, ena najbolj perspektivnih mladih tekmovalk in nekdanji smučar.
Tudi na Gorenjskem se dobro dela
Janez Dekleva, predsednik Smučarskega kluba Alpetour Škofja Loka, ki je dal kar nekaj uspešnih tekmovalcev v svetovnem pokalu, pravi: »Gre za nekaj, česar se vsi v smučanju veselimo. Meni je to v zadovoljstvo, ne glede na to, s katerega konca Slovenije prihajajo. Kritična masa, ki jo imamo v alpskem smučanju, je v primerjavi z večjimi alpskimi in skandinavskimi državami zelo majhna. To, kar se je zgodilo, je velika stvar. V Sloveniji se dobro dela v približno 15 klubih, ki imajo kritično maso otrok in pogoje, da lahko delajo z otroško smučarijo. V Mariboru so vedno delali dobro in sistematično, ne glede na slabe zime in probleme. Prej ali slej se potem zgodi dober tekmovalec. Tudi na Gorenjskem se dela dobro in imamo tekmovalce, tudi v našem klubu, ki so potencial. So pa to še mladi športniki, ki bodo morali biti vztrajni in še naprej trdo trenirati, da se približajo vrhu. Lahko pa smo izredno zadovoljni, da iz potenciala, ki ga v Sloveniji imamo, naredimo tako dobre tekmovalce. Pomembno je, da se še vedno sistemsko dela, da je v klubih še vedno veliko entuziazma, ki daje podlago, da se ta šport, ki je cenovno in časovno zelo zahteven, sploh še lahko neguje. Ko smo mislili, da po Tini Mazi ne bo takoj uspehov, se je pokazalo drugače. Tudi na Gorenjskem se bo pojavil fant ali dekle, ki bo zelo hitro, v letu ali dveh, v ožjem izboru teh tekmovalcev.«
Hrovatova velik up
Za eno najbolj perspektivnih gorenjskih smučark velja članica ASK Kranjska Gora Meta Hrovat, ki je včeraj dopolnila devetnajst let. Letos je s 15. mestom v veleslalomu dosegla svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. Lani je postala mladinska svetovna prvakinja na ekipni tekmi in osvojila bronasto medaljo na zimskih olimpijskih igrah mladih v slalomu. Meni, da je zgolj naključje, da se povsem na vrh uvrščajo smučarji iz Štajerske: »Ne vidim ničesar, kar bi lahko navedla kot razlog. Ne zdi se mi, da bi na Štajerskem delali kako drugače kot na Gorenjskem. Ker Slovenija nima veliko smučarjev, se povezujemo in tudi na treningih smo ves čas skupaj. Smo majhna država in naši uspehi so veliko vredni, sploh če vemo, da težko najdemo dobre pogoje za trening.« Hrovatova je z dosedanjo sezono seveda zadovoljna: »Sem zelo zadovoljna, tudi zato, ker sem konstantna in nimam večjih nihanj. Pred mano je še svetovno mladinsko prvenstvo na Švedskem, ki je dodatna motivacija za ohranjanje ravni pripravljenosti do konca sezone. Skandinavija mi je všeč, prvenstva se veselim in upam, da bo uspešno.« Na prvenstvo potuje jutri, tako da si ne bo mogla ogledati tekem svetovnega pokala na domači strmini.
Slovenija brez poligona za treniranje
Jure Košir, nekdanji odličen smučar, ki tudi izhaja iz kranjskogorskega kluba, pa o štajerski »prevladi« pravi: »Po mojem mnenju je to zgolj naključje, da trenutno najbolj izstopata Ilka Štuhec in Boštjan Kline, ki sta iz Maribora. Je bolj odvisno od talentov, razvoja športnika, veliko tudi pripomore, da je klub dobro organiziran, ni pa nujno. Ne morem reči, da so uspehi geografsko pogojeni, da bi kje delali boljše ali slabše. Tudi na Gorenjskem imamo dobre smučarje.« Povprašali smo ga še, kako gleda na to, da slovensko smučanje največje uspehe dosega v hitrih disciplinah. »To je res zanimivo in tudi mene precej preseneča. Je prav čudo, sploh glede na pogoje, niti ne samo za trening smuka, na splošno za trening smučanja. Slovenija nima poligona za treniranje, kjer bi lahko ves dan trenirali smučanje. Čeprav se o smučanju govori kot o privilegiranem športu v Sloveniji, smo daleč od tega. Infrastrukture nimamo. Res je, da so trenutno največji uspehi v hitrih disciplinah, a imamo tudi v tehničnih disciplinah dobre tekmovalce. V smučanju imamo prav v vsaki disciplini aduta, ki lahko kaj doseže, kar je enkratno in česa takega ni bilo še nikoli,« je vesel.
Včasih je na Gorenjskem obratovalo več smučišč kot danes, uspešni pa so bili tudi klubi, ki ne delujejo več.