Pogled čez Karavanke

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 24. februar 2017 / 17:47

Zdelo se je, da se položaj koroških Slovencev trajnostno izboljšuje. A prav zdaj doživljajo nov napad na svojo narodnostno bit. Nemški sodeželani bi slovenščine v novi koroški deželni ustavi najraje sploh ne omenili …

Izbris iz ustave

Za kaj gre? Za prenovo koroške deželne ustave. Osnutek predvideva, da je zgolj nemščina deželni jezik in umika omembo občin. Slovenska manjšina in slovenščina se v osnutku sploh ne omenjata, kot da ju ni. Koroška veja avstrijske ljudske stranke (ÖVP) meni, da to ni potrebno. Njen šef Christian Benger: »Želimo enakopravnost, ne pa posebnega položaja.« In še: »Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem je s pravicami in dolžnostmi že v zvezni ustavi in zato ni potrebe, da bi jo zdaj omenjali tudi v deželni ustavi.« Aja? Predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Bernard Sadovnik meni drugače: »Nihče ne razume tega dejanja ljudske stranke, ki je dejansko žaljivo za vsakega pripadnika slovenske narodne skupnosti. Predstavljajte si, da nekdo reče, da smo slovensko govoreči Korošci tako rekoč nevarni za celovitost te dežele.« Jasno in odločno se je odzval tudi Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). »Prvi deželni jezik na tem območju je bila stara slovenščina v Karantaniji. V stari slovenščini je vse do leta 1414 potekalo ustoličevanje knezov. Slovenščina je bila uradni jezik celo v avstro-ogrski monarhiji, do leta 1918 je bila namreč uradni jezik in drugi jezik dežele. Zdaj pa bo to nemščina. To je popolnoma nesprejemljivo.« Slovenci so prizadeti. »Sploh na čustveni ravni je to katastrofa, ko ti pride do srca, je zelo, zelo huda zadeva. To je veliko ponižanje in česa takega do zdaj še nismo doživeli.« Inzko opozarja, da je bil izbris slovenščine že Haiderjeva predvolilna obljuba, ki zdaj očitno postaja kar ustavno pravo. Predlagani osnutek je kompromis, ki so ga dosegle stranke med seboj, koroški Slovenci pa so »izviseli«, meni Inzko. Zaplete pričakuje tudi na pravni ravni. »Politiki se bodo lahko sklicevali na to, da je nemščina v ustavi, slovenščina pa ne. Do zdaj v njej ni bil eksplicitno omenjen noben jezik, zato je področje urejala Avstrijska državna pogodba s 7. členom, ki nalaga dvojezičnost v mešanih občinah, a ne prav učinkovito in ob izrazitem odporu dela koroške politike. Ta bo primanjkljaj slovenščine sprejela z odprtimi rokami, je prepričan Inzko. Zato NSKS zahteva ali umik nemščine iz formulacije ali pa dodatek slovenščine kot drugega deželnega jezika v mešanih občinah. Sicer pa so tudi občine izginile iz formulacije. Novi osnutek jih sploh ne omenja. Inzko: »V prejšnjem osnutku so imeli nemško govoreči in slovensko govoreči v občinah zagotovljeno enako zaščito. Zdaj so občine izpustili. Ne morem zatrditi, da bo to prineslo takojšnje težave. A moramo biti previdni: nekoč se bo nekdo skliceval na to, da je nemščina deželni jezik in da na občinski ravni ni obligacij.« Oglasil se je tudi slovenski založnik Lojze Wieser. Trdi, da gre za »zadnji poskus nazadnjaških sil, da 'čisto potihem' izbrišejo slovenščino in zajamčijo primat nemščine«. Po njegovem to ni skladno z zvezno ustavo, ki obravnava jezike avtohtonih manjšin kot enakovredne uradne jezike. Koroška vladajoča koalicija tako nadaljuje politiko, ki je bila na Koroškem desetletja stvarnost: »nemščina poveljuje, slovenščina izvršuje« … (MMC RTV SLO) Tako Slovenci onstran Karavank. Kaj pa tostran?

Smučar o podnebnih spremembah

»Ljudje, kot je Donald Trump, govorijo neumnosti, ko trdijo, da so podnebne spremembe le izmišljotina. Smučarji že leta opažamo spremembe. Snega je vedno manj. Zima se začenja šele sredi januarja in treba je visoko, da prideš na sneg. Pogosto sem v avtomobilu in se v upanju, da bom našel čim boljše razmere, vozim po Alpah. Vedno redkeje se zgodi, da bi lahko ves teden treniral na istem prizorišču. Za smučarsko industrijo, za upravljavce žičnic in za celoten zimski turizem so razmere vedno težje. Brez kompaktnega snega ne gre več. Ne bi pa rekel, da bo smučarski šport izumrl, kot napovedujejo nekateri. Preveč ljudi je, ki so navdušeni nad naravo, ki želijo na zrak, v hribe in ki se zanimajo tudi za smučarske tekme.« To je v pogovoru za tednik Spiegel o podnebnih spremembah povedal nemški alpski smučar Felix Neureuther, vrhunski slalomist. Spomnimo se: njegova starša Rosi Mittermaier in Christian Neureuther sta bila tudi sama odlična smučarja. Felix se jima je rodil 1984.

Ceta sprejeta

»Strateško partnerstvo med Kanado in EU bo vedno temeljilo na medsebojnem spoštovanju ter tako stremelo v prihodnost.« To je evropskim poslancem, ki so glasovali za celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado (Ceta), zagotovil kanadski premier Justin Trudeau. Naj se zgodi.