Poniževalno do slovenščine

V najnovejšem kompromisnem predlogu nove koroške deželne ustave so sicer Slovenci omenjeni, madež pa je 5. člen, ki pod pojmom »deželni jezik« (Landessprache) omenja samo nemščino.

Ustavni predlog z navedbo nemščine kot edinega deželnega jezika je med koroškimi Slovenci povzročil veliko nejevolje in tudi strahu, da morda to ni znak vračanja starih, za Slovence in slovenščino na Koroškem sovražnih časov. Zganila se je tudi slovenska politika, koroška javnost pa je na družbenih omrežjih večinoma sporočala, da je sita starih nacionalnih sporov in da je bila kost, ki jo je za koroško predvolilno politično glodanje vrgla ljudska stranka (OVP), nepotrebna.

Dr. Janko Malle, dolgoletni organizator slovenske kulture na Koroškem in tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, je med prvimi javno povedal, da se s slovenščino ne gre tako igrati. Svoje poglede na novo deželno ustavo in na možnost, da bi jo zaradi slovenskih protestov spremenili, je pojasnil tudi za Gorenjski glas.

Do najnovejšega osnutka deželne ustave ste kritični. Kaj je narobe z njo? Je morda znak, da uradna koroška politika spreminja stališče do Slovencev?

»Prepričan sem, da trenutna vladajoča koroška koalicija socialdemokratov in Zelenih je naklonjena Slovencem. Težave so, poleg s svobodnjaško FPO, s konservativno Ljudsko stranko (OVP), ki si skuša na račun koroških Slovencev pridobiti večji politični vpliv. Ta poceni igra je bila v preteklosti zelo učinkovita, vendar pa tem manevrom večina Korošcev danes ne naseda več. Kljub temu je deželni svetnik Benger sprožil nič kaj produktivno diskusijo o vprašanju, ali so Slovenci lahko omenjeni v predlogu nove deželne ustave. V najnovejšem kompromisnem predlogu so, madež pa je 5. člen, ki pod pojmom 'deželni jezik' (Landessprache) omenja samo nemščino. Čeprav pojem 'deželni jezik' v zakonodajnem pomenu ni bistven, pa gre v tem primeru za nespoštljiv odnos do slovenščine, saj mu na simbolni ravni ne pripada status drugega deželnega jezika. Gre torej za politično vprašanje, ki slovenščini sicer priznava javni pomen in v pravnem pomeni koroškim Slovencem ne jemlje nobenih pravic. Eno je deželni jezik brez zakonskih obveznosti, drugo pa je uradni jezik (Amtsprache) kot jezik zakonodaje. V koroškem deželnem zboru kot zakonodajnem telesu je uradni jezik nemščina, čemur tudi koroški Slovenci ne nasprotujejo. To določa doslej veljavna ustava, z izjemo pravic, ki se nanašajo na Zakon o narodnih skupinah na dvojezičnem ozemlju Koroške in so določene z zvezno zakonodajo. Problem je torej v tem, da je sedanja koalicija v nov ustavni predlog vrinila nemščino kot edini deželni jezik, kar enostavno pomeni, da je na Koroškem domača, salonska in večvredna. To je neokusno in poniževalno! Če pa že govorimo o manevru, potem mislim, da socialdemokrati in Zeleni ob tem vprašanju ne želijo sprožiti resne krize koalicije.«

Reakcije na Koroškem in v Sloveniji so bila različne. Nekateri koroški Slovenci so novemu ustavnemu predlogu sprva celo zaploskali.

»Reakcije so bile različne. Za vse pa se mi zdi, da so nekoliko površne, poenostavljene, nediferencirane in nepremišljene. Eni govorijo o najhujši katastrofi in najhujšem ponižanju koroških Slovencev, kar je pretirano in neodgovorno in je samo voda na mlin k novi polarizaciji jezikovnega konflikta, drugi pa nekoliko popustljivo in dobrohotno celotno zadevo ocenjujejo v pričakovanju, da bi se uveljavil vsaj tak kompromis, ki v novi ustavi izrecno upošteva koroške Slovence. Bistveno pa je, da so vse tri osrednje slovenske politične organizacije na Koroškem enotne v predlogu, naj se v novi ustavi upoštevata oba jezika ali pa se ne omenja nobeden.«