Ljubezen v slikarstvu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 20. februar 2017 / 18:03

Jesenice – V okviru tradicionalnih muzejskih večerov, ki jih enkrat mesečno pripravljajo v Gornjesavskem muzeju, smo v torek, na še kako prikladno valentinovo, obiskali predavanje z naslovom Ljubezen v spalnici, tanka meja med erotiko in pornografijo. K stalni razstavi Jesenice – mesto železarjev in ambientalni postavitvi delavskega stanovanja, so v zadnjem času dodali še značilno delavsko spalnico iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Pred številno publiko je stopil muzejski kustos, umetnostni zgodovinar Aljaž Pogačnik: »Spalnice so intimen prostor za spanje, izkazovanje ljubezni, v njih pa najdemo tudi zanimivo opremo, pogosto slike, največkrat kar poročne portrete,« in je nadaljeval, »imamo več vrst ljubezni, nas pa bo zanimala čutna ljubezen v povezavi z umetnostjo.«

Sledilo je zanimivo predavanje o tem, kako se je skozi zgodovino slikarstva razvijal motiv golote, erotike in mogoče tudi pornografije. In kje je meja med slednjima? Najbrž nerešljiv problem. Pogačnik je za izhodišče izbral čas renesanse, ki je prinesel največ sprememb v prikazovanju ženskega akta. Golota v srednjem veku je bila rezervirana za verske upodobitve (Adam in Eva in podobno), novost pa je bila Speča Venera (1510) slikarja Giorgioneja, podoba, na kateri temeljijo vsi ženski akti iz obdobja baroka pa vse tja do konca 19. stoletja, zasledimo pa jo tudi pri sodobnih avtorjih. »Le nekoliko za njim je tako imenovano Urbinsko Venero naslikal Tizian (1538), rdečelaso žensko, ki na sliki ne spi, zre v obiskovalca in je takratnim Benečanom mešala glave. Poleg nje je na sliki pes kot simbol zvestobe. Ampak na tej sliki zvestoba spi,« pripoveduje Pogačnik. V nadaljevanju se dotakne tudi mitoloških motivov, prežetih z erotiko, na primer Danaje, ki so jo poleg Tiziana slikali Rembrandt in drugi znani slikarji, v 20. stoletju tudi Gustav Klimt. Pri tem omenja tudi Jako Torkarja z motivoma Dioniza in Ariadne in Orfeja in Evridike.

Ena največjih mojstrovin je Zajtrk v travi Edouarda Maneta, slika, nad katero se je pariška javnost sredi 19. stoletja na veliko zgražala. Dva oblečena moška, ob njiju gola ženska in še ena v vodi, ki si umiva genitalije, kar namiguje na prihajajočo spolnost med liki na sliki. Pogačnik je v uro dolgem predavanju na zanimiv način predstavil tudi nekaj del slovenskih avtorjev, od kiparja Ivana Zajca in gole muze nad Prešernovim spomenikom v Ljubljani do ljudskih motivov s panjskih končnic, slik Janeza Šubica, Ivana Vaupotiča, Riharda Jakopiča, Vena Pilona, Zorana Mušiča, Franceta Miheliča, Karla Zelenka, Janeza Bernika in nekaterih, ki so v zadnjih letih razstavljali v Kosovi graščini, med njimi Jožeta Megliča, Viljema Jakopina in Denise Kokalj. Naslednji muzejski večer bo 14. marca, in sicer z naslovom Sprehod po železarskih Jesenicah z dr. Markom Mugerlijem.