Stisnimo Avstrijce

Besedilo: Matej Tonin, poslanec NSi
Kategorija: GG Plus / petek, 17. februar 2017 / 10:51

Avstrija vsaj v slovenski zavesti slovi kot država, ki ima dobro poslovno okolje. S slovenskimi očmi se zdi, da avstrijska birokracija deluje v korist gospodarstva. Ne ovira ga pri realizaciji poslovne ideje, ampak mu celo nudi podporo. Žal pa to v zadnjem času velja samo za avstrijske poslovne subjekte, ne pa tudi za slovenske obrtnike in podjetnike, ki občasno delajo na avstrijskem Koroškem.

Avstrija je konec lanskega leta sprejela in s 1. 1. 2017 uveljavila zakon o plačilnem in socialnem dampingu, s katerim je napovedala vojno slovenskim obrtnikom in podjetnikom, ki občasno delajo v Avstriji. Gre za avstrijski protekcionistični ukrep, ki je v nasprotju z evropskimi pravili o enotnem trgu. Avstrijci pod pretvezo preprečevanja dampinga uvajajo nerazumljive birokratske ovire za slovenske obrtnike in podjetnike.

Določila, da morajo imeti delavci slovenskih obrtnikov in podjetnikov ves čas pri sebi plačilno listo, prevedeno v nemščino, ni mogoče razumeti drugače kot namerno zafrkavanje. Po sedanji avstrijski ureditvi bi moral imeti gorenjski mizar za montažo kuhinje v Celovcu s seboj kovček papirjev in dokazil, da bi sploh lahko delal. Avstrijci s tovrstnim zafrkavanjem želijo predvsem odvzeti voljo slovenskim obrtnikom in podjetnikom, da bi sploh delali v Avstriji oziroma jih prisiliti, da v Avstriji odprejo podjetje.

Ta teden smo v državnem zboru obravnavali zakon o čezmejnem izvajanju storitev. V poslanski skupini NSi smo predlagali dopolnila, s katerim bi uveljavili recipročnost za avstrijske podjetnike in obrtnike, ki delajo v Sloveniji. Danes avstrijska podjetja in obrtniki brez težav poslujejo v Sloveniji. Zelo agresivna so zlasti avstrijska gradbena podjetja. Avstrijski tovornjaki v Maribor vozijo beton. Nihče jim ne nagaja. Menimo, da bi morala tudi Slovenija za avstrijske podjetnike in obrtnike, ki delujejo v Sloveniji, zahtevati ista dokazila in potrdila, kot jih Avstrijci zahtevajo od naših.

Žal novi slovenski zakon o čezmejnem izvajanju storitev uvaja dodatne birokratske ovire slovenskim obrtnikom in podjetnikom. Moteče je, da zakon predvideva, da bo imel vsak delavec, ki bo delal izven meja Slovenije, status napotenega delavca. Celo evropska direktiva 96/71/ES dovoljuje, da se za osnovno montažo ali prvo vgradnjo, ki jo delavec opravi prej kot v osmih dneh, ne šteje za napotitev delavca, ampak se to opravi v okviru službene poti. Zakaj bi bili mi bolj papeški od papeža? V NSi smo predlagali amandmaje, s katerimi bi predvsem omogočili, da se delo do osem dni ne šteje za čezmejno izvajanje storitev in torej ne bi bilo podvrženo tolikim administrativnim postopkom. To bi bilo kratkotrajno delo, s katerim bi olajšali delo predvsem malim delodajalcem, ki imajo le nekajdnevne montaže oziroma storitve v mesecu. Vladna koalicija je naš predlog zavrnila.

Poleg avstrijskih protekcionističnih ukrepov, ki so v nasprotju z evropskim enotnim trgom, se je pred kratkim na avstrijskem Koroškem pojavil še predlog nove koroške ustave, ki slovenščino izključuje kot uradni jezik. Očitno se vračamo v Haiderjeve čase, ki za koroške Slovence niso bili prijetni, zato ni prav nobene potrebe, da si še sami ustvarjamo težave. Ne smemo dopustiti, da bo slovenskim obrtnikom in podjetnikom onemogočeno poslovanje v Avstriji, hkrati pa bodo izgubili posel še doma zaradi agresivnosti avstrijskih podjetij.