Prešerno v polnem Kranju in Vrbi

Minule dni je bil Kranj resnično Prešernovo mesto, za prešerno vzdušje pa je bilo poskrbljeno zlasti v sredo, ko se je mesto s prireditvijo Prešernov smenj vrnilo v čas našega največjega pesnika. Prešerno je bilo tudi v Vrbi, pohoda po Poti kulturne dediščine se je udeležilo rekordno število pohodnikov.

Kranj, Vrba – Prešernov smenj je tudi letos številnim obiskovalcem ponudil izlet v 19. stoletje. Že zjutraj je zaživel sejem domače in umetnostne obrti z več kot sto razstavljavci. Na trgih in ulicah so se nato vrstili nastopi pevskih zborov, recitacije Prešernovih pesmi pa tudi plesi. Seveda v mestu niso manjkali lajnarji, na prireditvi, ki so jo organizirali pri Zavodu za turizem in kulturo Kranj, pa je bilo skupaj več kot šeststo nastopajočih. Obiskovalci so bili povabljeni v kranjske kulturne ustanove, na ulicah so srečali Prešerna z Julijo, popeljali so se lahko s kočijo in si na glavo nadeli cilinder.

»V Kranju smo ponosni na svojo bogato kulturno infrastrukturo. Ta je tudi zelo lepo vzdrževana, saj smo v preteklih letih vložili več kot 15 milijonov evrov in poskrbeli, da je Kranj tako lep, kot ga vidite danes. Ponosni smo na to, da imamo kar nekaj kulturnih organizacij in institucij, ki so tudi regionalnega in nacionalnega pomena,« je številne obiskovalce od blizu in daleč nagovoril kranjski župan Boštjan Trilar in dodal, da so Kranjčani ponosni tudi na dejstvo, da je v Kranju živel, delal in ustvarjal tudi dr. France Prešeren.

»Kulturo smo integrirali tudi v turistično ponudbo. Rezultati so zelo obetavni, saj smo lani zabeležili 15-odstotni dvig turističnega obiska. To je vzpodbudno tudi za stari Kranj,« je še povedal župan Boštjan Trilar.

»V starem Kranju je pozitivna energija, in s to pozitivno energijo smo opogumili tudi podjetnike. Tako se je v starem mestnem jedru v zadnjih dveh letih odprlo kar 16 novih trgovin. Če bi bogastvo družbe merili v kulturi, bi bila Slovenija ena najbogatejših držav na svetu, Kranj pa eno najbogatejših mest,« je na odru pred Prešernovim gledališčem poudaril župan Boštjan Trilar ter v Prešernovem mestu v imenu Kranjčanov in Kranjčank ter vseh obiskovalcev pozdravil tudi predsednika slovenske vlade dr. Mira Cerarja.

»V veliko veselje mi je, da lahko današnji dan v Prešernovem mestu preživljam skupaj z vami v prešernem duhu, ki preveva vaše prijetne ulice, ki so polne zgodovine in ki vabijo,« je bil navdušen predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, ki se je v slavnostnem nagovoru najprej spomnil dr. Franceta Prešerna.

»V zvezi s Prešernom je veliko spominov. Tako se v Kranju letos vsi skupaj spominjamo tudi njegove pred natanko stotimi leti umrle hčerke Ernestine. Spominjamo se njegovega življenja v vaši Prešernovi hiši in tudi v Vrbi. V Kranju je naš veliki pesnik deloval tudi kot pravnik, advokat. Ker sva na neki način tudi stanovska kolega, sem velikokrat razmišljal, kaj ga je tako močno pognalo v pesništvo. Verjetno je bilo to tudi to, da ga je vsaj nekoliko utesnjeval pravniški poklic, ki je bolj razumski in ima drugo poslanstvo. Zato je morda še bolj strastno razvil svoja čustva, ki jih je namenil ljudem pa tudi narodu. Bil je ne le genialen pesnik, ampak tudi humanist, vizionar in eden največjih narodnih buditeljev,« je razmišljal dr. Miro Cerar ter dodal, da le malo narodov svojo kulturno identiteto v tolikšni meri dolguje enemu samemu ustvarjalcu.

»Vsi vemo, da je klical po edinosti, sreči in spravi. Mislim, da je tudi danes na nas, da edinost, srečo in spravo iščemo še naprej. Da njegove preroške besede vsak dan vzamemo za ideal, ki se mu moramo s svojim ravnanjem čim bolj približati. S tem bomo najbolje pokazali, da je ravno kultura, ki ni samo kultura umetnosti ustvarjanja, ampak je tudi kultura medsebojnega odnosa, tisto, kar je vedno bilo temelj in mora ostati temelj naše Slovenije in naše družbe,« je poudaril dr. Miro Cerar ter spomnil tudi na našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je v Kranju postavil unikaten vodnjak. Poudaril je, da je ustvarjalnost tako pomembna za našo dušo, kot je voda pomembna za naše telo, in še enkrat čestital Prešernovim nagrajencem ter se zahvalil vsem umetnikom. »Zavedamo se, da je kulturni praznik le skromna zahvala za vse, ki leto in dan plemenitite naš prostor z umetnostjo in tako plemenitite naša življenja,« je še dodal dr. Miro Cerar.

Vse poti so vodile v Vrbo

»Za slovenskega pisatelja ne more biti večje časti od te, da lahko govori pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi,« je dejal slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v Vrbi Tone Partljič. Pisatelj in lanski Prešernov nagrajenec za življenjsko delo je poudaril, da bi vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju moral priti v Vrbo in doma imeti Prešernove Poezije. »Zdi se mi, da živimo v času, ko je pomembno imeti, imeti; to ne bo moglo dolgo trajati … je še nekaj, za kar je Prešeren rekel: 'koder se nebo razpenja … srebrnina, rosa trave …' Prešeren je dobro slutil, da so neke druge vrednote, za katere se nam splača živeti ...« je med drugim poudaril Partljič. In Slovencem sporočil še nekaj: »Že prav, da znamo praznovati, toda, dragi moji, Prešerna je treba brati!«

Letošnjega pohoda po Poti kulturne dediščine se je po besedah direktorja Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaža Komana udeležilo rekordno število pohodnikov. Pri rojstnih hišah so jih sprejeli člani Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica, veliko zanimanja je zbudila nova muzejska soba Ajdna, novost je bilo fotografiranje s Prešernom, potekal je knjižni sejem, predstavljali so se čebelarji … Med pohodniki, ki so Pot kulturne dediščine prehodili že deseto leto zapored, so bili tudi člani društva KURC iz Ljubljane, ki so povedali, da je tudi na ta način treba ohranjati slovensko dediščino. »Če bi živeli v Prešernovem času, bi bili zagotovo prijatelji, France pa bi bil naš član,« so dejali veseli fantje. Mnogi obiskovalci so v Vrbo prišli peš, tako kot denimo Pavla iz Gorij, ki to tradicijo goji že več kot petnajst let, pa člani veteranskega združenja, ki so se že petnajstič na pohod podali peš iz Radovljice. Po besedah predsednika združenja Janeza Koselja se je spominskega pohoda udeležilo okrog tristo veteranov iz vse Slovenije. Nekateri obiskovalci pa so v Vrbo kljub hladnemu vremenu tudi pritekli.

V kulturnem programu so nastopili domača Mešana pevska skupina dr. France Prešeren, igralec, harmonikar in pevec Janez Škof in glasbeni gost Zoran Predin.