Tožnika zaslišali brez javnosti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 10:26

Javnost ni smela prisluhniti zaslišanju Kranjčana Dejana Savića, ki toži državo za 165 tisoč evrov zaradi neupravičene obsodbe.

Kranj – Na petkovem nadaljevanju glavne obravnave odškodninske tožbe Kranjčana Dejana Savića, ki od države zahteva skoraj 165 tisoč evrov odškodnine (in obresti), se je med njegovo odvetnico Anko Kozamernik in sodnico Jasno Levc Uršič močno iskrilo zaradi edinega prisotnega predstavnika javnosti, tj. avtorja tega prispevka. Odvetnica je namreč zahtevala, da tožnika ter njegovo zdajšnjo partnerico, s katero ima tudi dva otroka, zaslišijo za zaprtimi vrati, čemur pa sodnica sprva ni nameravala ugoditi. Savić je sicer tožbo zoper državo vložil potem, ko se je na podlagi sodb vrhovnega in ustavnega sodišča ugotovilo, da je bil leta 2010 skupaj s Stankom Radojevićem na kranjskem sodišču neupravičeno obsojen zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ker naj bi 15. maja 2009 pred kranjsko policijsko stavbo odvrgla ročno bombo, in bil zato tudi 21 mesecev neupravičeno zaprt.

Kranjska odvetnica je zahtevo po izključitvi javnosti med zaslišanjem Dejana Savića ter njegove sedanje partnerice utemeljila z razlago, da bosta govorila predvsem o zdravstvenem stanju in psihičnih težavah, ki jih je tožnik imel po prihodu iz zapora ter tudi zaradi nadaljnjega vpliva postopkov in pritiska javnosti, zato bi prisotnost javnosti pomenila hud poseg v osebnostne pravice tožnika, enake okoliščine pa naj bi nastopile tudi tedaj, ko bo sodišče pogledalo v njegovo zdravstveno kartoteko. »Pravica do zasebnosti je v primeru, ko ne gre za javno osebo, kar tožnik vsekakor ni, močnejša pravica od obveščenosti javnosti,« je poudarila Kozamernikova.

Sodnica Levc Uršičeva je predlog za izključitev javnosti najprej zavrnila, zato je odvetnica odgovorila z zahtevo za njeno izločitev, ker da ni nobene pravne podlage, da sodišče ne bi zagotovilo spoštovanja zasebnosti tožnika in varovalo zasebno družinsko okolje. »Menim, da gre za očitno pristranskost in nedopusten, škodljiv pritisk na tožnika in njegovo družino, čemur bi se dalo z izključitvijo javnosti izogniti. Menim, da je sodnica Jasna Levc Uršič izrazito pristranska in deluje iz neznanega razloga v škodo tožeči stranki,« je bila odločna odvetnica, ki je v podkrepitev svojih trditev predlagala, da naj sodišče prebere zapisnika s prvega in petkovega naroka.

Sodnica je predlog vzela na znanje, nato pa je nameravala nadaljevati z zaslišanjem tudi ob prisotnosti novinarja, a je odvetnica zahtevala, naj obravnavo prekine do odločitve predsednice sodišča, sicer bi bila morebitna odločitev za izločitev sodnice »izvotljena«. »Jaz takega zakona ne poznam,« je odgovorila sodnica in razložila, da po zakonu lahko nadaljuje s sojenjem vse do izdaje končne odločbe. Kozamernikova je odvrnila, da se zakona ne sme brati tako »črkobralsko«, kar ne nazadnje tudi kaže na pristranskost sodnice.

Sodnica je na zadnje navedbe odgovorila, da bo med zaslišanjem sama ocenila, kdaj bo beseda nanesla na občutljive podatke in je treba v tistem delu izključiti javnost. V sodno dvorano je nato poklicala prvo pričo, za katero se je izkazalo, da je še vedno Savićeva partnerica, čeprav iz navedb v tožbi izhaja, tako sodnica, da nista več skupaj. Ta nova okoliščina je nazadnje le pretehtala, da se je sodnica odločila za začasno izključitev javnosti, odvetnica pa je potem tudi preklicala predlog o njeni izločitvi.