Masaža AP-točke osrčnika

Besedilo: Nena Veber
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 9. februar 2017 / 10:41

Ste za to, da nadaljujemo z raziskovanjem akupresurnih točk (AP) ali »energijskih stikal« v našem telesu? Z masažo oziroma stimulacijo AP-točk uravnavamo energijske pretoke v telesu in notranjih organih. Pogledali si bomo nekatere najpomembnejše točke, kje jih lahko najdemo ter na katere pretoke v večjih predelih našega telesa lahko delujemo s stimulacijo teh AP-točk.

Najprej si oglejmo akupresurno točko, ki leži na notranji strani roke, dva prsta od pregiba zapestja navzgor proti komolcu (glej skico). Masaža/stimulacija te akupresurne točke PC6:

• umirja tesnobo in bolečine v prsih

• umirja kolcanje

• odpravlja in blaži strahove, razdražljivost, depresijo

• uravnava energijske pretoke v prsnem košu

• blaži težave s srcem (aritmija, angina pektoris)

Točka PC6 leži na meridianu, ki z energijo primarno oskrbuje naš osrčnik. Kaj so meridiani? Meridiani so energijske poti, ki potekajo po celem telesu, po njih se neprestano pretaka in kroži življenjska energija či, ki tako pride do notranjih organov. Stimulacija točke PC6 zato vpliva na uravnavanje energije v celotnem predelu prsnega koša. Točko masiramo na obeh rokah, 2–3 minute, 3-krat ponovimo. Masiramo lahko tudi večkrat dnevno. Naloga osrčnika (perikarda) je zaščita našega srca. Osrčnik ima prek krvnožilnega sistema vpliv na celotno telo. Pretoke energije osrčnika kot tudi drugih organov uravnavamo na več načinov:

• z vajami

• z masažo, stimulacijo AP-točk

• z zmanjšanjem stresa

• s primerno prehrano

• z uravnavanjem čustvenega počutja

• z gibanjem

Naši notranji organi so energijsko povezani tudi z mišicami. Z osrčnikom je povezana srednja zadnjična mišica. Kadar krepimo, raztezamo to mišico, hkrati krepimo tudi energijo osrčnika, varujemo srce, krvnožilni sistem in krepimo energijo spolnih organov.

Kadar se veliko smejimo, dvigamo energijo osrčnika.

Še posebno pomembno je, da se smejimo tudi kadar smo slabe volje ali smo v čustveni stiski. Ker nam takrat seveda ni do smeha, se naučimo »smejati namensko«. Možgani namreč ne ločijo, ali se smejimo, ker smo zadovoljni ali ker to delamo zavestno, ter ne prepoznajo, da smo slabe volje. Zaznajo premike mišic in glede na te premike sprožijo tudi ukaz za proizvodnjo hormona sreče.

Za pravilno delovanje našega telesa je pomembna tudi pravilna prehrana. Osrčnik krepimo s hrano grenkega okusa (rdeči radič, olive, koprive in čaj iz kopriv, amarant, kvinoja), hrana, bogata z E-vitaminom (lešniki, mandlji, pšenični kalčki, grah, zelenolistna zelenjava). Pomembno je, da se pred jedjo umirimo, jemo z zadovoljstvom in uživamo v hrani. Zamišljajmo si, kako z zaužito hrano telo oskrbimo z energijo za njegovo delovanje.

Pa še »domača naloga« do naslednjič: energijo osrčnika krepim, ker se vsak dan vsako uro vsaj tri minute smejim.