Prihodnje leto prvi vajenci

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sreda, 25. januar 2017 / 11:53

Vlada je pred kratkim sprejela predlog zakona o vajeništvu, s katerim želijo poklicno izobraževanje mladih še bolj približati potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom.

Kranj – Vajeništvo bodo začeli poskusno uvajati v prihodnjem šolskem letu. Po predlogu zakona bo imel vajenec status dijaka, ki se na delovnem mestu usposablja najmanj petdeset in največ šestdeset odstotkov izobraževalnega programa. Prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajeniško obliko izobraževanja bodo uvajali postopoma, v prvih treh letih pričakujejo do dvesto vajencev na generacijo, so pojasnili pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Vajencem tudi nagrada

Vključitev v vajeništvo po predlogu zakona ne bo obvezna niti za delodajalce niti za dijake. Delodajalci, ki bodo želeli sodelovati pri izobraževanju in usposabljanju vajencev, bodo razpisali vajeniška delovna mesta, ki jih bodo predhodno verificirale zbornice. Kandidati za vajeniška mesta se bodo lahko prijavili na ta vajeniška mesta, delodajalci pa bodo sami izbrali vajence, s katerimi bodo sklenili vajeniško pogodbo za obdobje šolanja. Med praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcu pripada vajencu vajeniška nagrada, ki bi ob polni prisotnosti vajenca na delovnem mestu v prvem letniku šolanja znašala 250 evrov, v drugem letniku 300 evrov in v tretjem letniku 400 evrov. Vajencu pripada tudi povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo. Projekt pilotne izvedbe vajeništva, ki je v pripravi, sofinancirajo ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za gospodarski razvoj in Evropski socialni sklad, s čimer bodo zagotovili sredstva za usposabljanje mentorjev v podjetjih, sofinanciranje stroškov za nagrade vajencev in mentorja v podjetju, predstavnikom delodajalcev in šolam pa bo zagotavljal tudi sredstva za sodelovanje pri pripravi vajeniške izvedbe programov srednjega poklicnega izobraževanja. Za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okviru katerega je predvidena tudi pilotna izvedba vajeništva, je do konca leta 2021 predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega je 2,1 milijona evrov evropskih sredstev. Obenem je za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, v okviru katerega se predvideva tudi implementacija vajeništva oziroma preko katerega se bo zagotavljalo spodbude delodajalcem za izvajanje programov praktičnega usposabljanja in vajeništva, predvidenih okrog 28,4 milijona evrov, od tega 22,7 milijona evrov evropskih sredstev.

Predstavniki dijakov in študentov nezadovoljni

V Dijaški organizaciji Slovenije in Študentski organizaciji Slovenije niso naklonjeni predlogu zakona o vajeništvu, saj po njihovem prepričanju predlog ureditve sledi interesu gospodarstva, in ne vajencev. Predstavniki gospodarstva v vajeništvu po njihovem vidijo priložnost za nižanje stroškov delovne sile, predvsem ker vajenci ne bodo zaposleni, temveč dijaki, ki se praktično usposabljajo z delom. »Takšen dualni sistem pa v Sloveniji že imamo.« Še posebno se jim zdi sporno, da bodo lahko vajenci tudi brezposelne osebe, kar po njihovem odpira možnost za novo izkoriščanje delavcev. »Tako vajeništvo ne bo pripomoglo k zaposlenosti mladih, niti ni izključno namenjeno mladim, ki so najbolj izpostavljeni tveganjem socialne izključenosti.« Bolj zadovoljni so s predlogom zakona o vajeništvu v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), zato si prizadevajo za njegovo čimprejšnje sprejetje. »Uvedbo vajeništva smo vseskozi podpirali, saj je naš cilj dobiti usposobljen kader, ki ga zlasti v deficitarnih poklicih primanjkuje,« je dejal predsednik OZS Branko Meh.