Zimske radosti

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 25. januar 2017 / 20:35

Če je v dolinah malo snega ali ga sploh ni več, je vsaj mraz. Tako se nas zima vsaj malo dotakne. Ob zmrznjeni zemlji je nekaj dežja na njivah in travnikih ustvarilo luže. Te so se spremenile v drsalnice, pa smo že deležni zimskih radosti. Kadar je za konec tedna lepo vreme, tedaj sem težko doma. Tako že v petek naznanjam, da bomo v soboto nekam šli, in zbiram ideje in predloge. Voziti se nam ne ljubi prav daleč, v hribih je ledeno, niti nimamo derez za vse družinske člane. Jaz že razmišljam o sprehodu po Sorškem polju, nakar predlagajo otroci: kar v Preddvor jo mahnimo. Prav, pa v Preddvor, potem pa čez Olševek domov. Sonce mraz malo omili, obeljene veje dreves se v žarkih modrega neba svetlikajo kot čarobne palice, tu in tam pod nogami škriplje. Že vsaj deset let se ne spomnim, da bi bilo jezero v Preddvoru zamrznjeno in da bi ga lahko prečkali peš. V gostišču sva naročila kavo. Človek noče poslušati, kaj se pogovarjajo pri sosednjih mizah, pa če je omizje veliko in bolj glasno, slišiš njihov pogovor. Govorijo o jeklenkah in obleki, ki je lahko suha in mokra, potem so omenili, kje bodo startali, pa motorna žaga … Potem se je pa izkazalo. Bili so potapljači pod ledom. Kaj takega, saj tega nisem še nikoli videla. Eden od družbe prime motorno žago in zareže precej velik kvadrat tik ob pomolu pri gostišču. Napelje zaščitni trak, ostala družba pa se preoblači v potapljaške obleke. Takoj radovedno vprašam tega možaka, ali se pogosto potaplja pod ledom. Ne, to je bolj tako, užitkarsko. Res pa je, da je življenje v vodi pozimi počasnejše. Ribam in drugim dvoživkam se z lahkoto približaš in jih opazuješ, medtem ko se te poleti spretno izmikajo. Potapljači so se privezali na vrv, saj je izhodna luknja le ena, in pod led so se podali v paru pa dva in dva, kot je to v potapljanju pravilo. In to sploh še ni vse. Medtem ko smo radovedni sprehajalci in drsalci čakali, da se potapljači pripravijo, se je z Zaplate spustil padalec in pristal na ledu. Kako adrenalinske športe si omislijo ljudje ali pa sem jaz tako klasična rekreativka. Pa naj bo, kakor hoče. S padalom sem se peljala le enkrat in še tedaj sem bruhala. Ko sem bila v tropskem morju, sem z masko 'snorkljala' pod vodo, to je bilo fino. V vodo pod led pa ne bi šla. Naš sprehod s postankom pri starših je trajal do treh popoldne. Nikamor se ni bilo treba peljati, ves čas smo bili na soncu in domov smo prišli naužiti zime, sonca, gibanja.

Janezov oče, ki ima že več kot osemdeset križev za sabo, vpraša, kaj pa so potapljači delali zdajle pod ledom. Nič, to so počeli kar tako, za svoje veselje in užitek. Kaj takega, pripomni oče, se nasmehne in zamahne z roko. Vsak po svoje, kako pa naj bi bilo drugače. Pa naj še kdo reče, da življenje ni zabavno. Ravno toliko, kolikor zabave si upamo, želimo in naredimo sami.