Na Mars v letu 2030?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 7. januar 2017 / 14:08

Hotenje, da bi človek po prvem pristanku na Luni (1969) stopil še na katerega od planetov, je že staro. Zdaj pa je vse bolj jasno, da se bliža tudi uresničitev. Zgodila se bo na Marsu, najbrž bo Američan, predvidoma okrog 2030 …

Kdo bo prvi na Marsu?

»Elon Musk, ameriški tehnološki magnat, je s svojimi napovedmi kolonizacije Marsa resnično razburkal vesoljsko srenjo. Medtem ko se še pred petimi leti skoraj nihče ni zmenil za človeške odprave na rdeči planet, danes državni in zasebni akterji kar tekmujejo, kdo bo prvi pustil odtis škornja na tem 60 milijonov kilometrov oddaljenem planetu. Musk s SpaceX namerava do leta 2050 tam postaviti nič manj kot mesto. Oddaljena letnica ne pomeni, da njegovi načrti niso konkretni. Že čez dve leti namerava opraviti prvo misijo: dostavo kapsule Dragon. Če mu bo uspelo, bo to prva odprava z vesoljsko ladjo globoko v vesolje po 70. letih prejšnjega stoletja, prva zasebna odprava v te revirje in najtežji podvig na Marsu doslej. Nasa je medtem javnosti razgrnila načrte za Rover 2020, ki naj bi taistega leta snemal zvoke na Marsu in tam proizvajal kisik, isto tehnologijo pa naj bi uporabili leta 2030, ko naj bi tam pristali prvi Nasini astronavti. Napovedanih misij je dejansko preveč za naštevanje, tudi Arabci so pripravili svoje načrte …« Citirani zapis je nastal leta 2016, ko je bil zelo odmeven podvig evropskega plovila Rosetta. »O Esini misiji Rosetta je bilo v zadnjih treh letih prelitega veliko črnila. Poslej ga bo neprimerno manj. Rosetta, lovka na komete, je po 12 letih vršanja po Osončju ugasnila. 30. septembra 2016 se je spustila na štirikilometrski komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko in tako opravila drugi pristanek na repatici, odkar obstaja človeštvo. Prvega je dve leti prej opravil mali robotek Phiale, odvržen prav iz nedrji Rosette. Oba skupaj sta z opazovanji dodala nekaj koščkov sestavljanke odgovora, kako je nastalo Osončje in kako so na Zemljo prišli osnovni gradniki življenja, kemične spojine, ki sestavljajo živa bitja. Misija je ena najuspešnejših Evropske vesoljske agencije in neke vrste 'Apollo trenutek' obstoječih generacij stare celine.« In ne nazadnje: v vesoljsko tekmo se vse bolj ambiciozno vključuje Kitajska. »V zadnjem letu smo priča izjemnemu porastu kitajskega vesoljskega programa. Ta azijska velesila je očitno trdno odločena čim prej nadoknaditi zaostanek v primerjavi z ZDA in Evropo. Misije in napovedi se kopičijo in skupaj tvorijo izjemno ambiciozen vesoljski program. Letos so na nebo postavili kar lastno vesoljsko postajo, edino poleg ISS, ki omogoča bivanje astronavtov v orbiti. Okoli Meseca in nazaj na Zemljo so poslali kapsulo, kar je prvi takšen dosežek po odpravah Apollo v 70. letih. Po nebu sveže kroži satelit za kvantne komunikacije, na kitajskih tleh je postavljen največji teleskop za radijske valove na svetu. Vrstijo se napovedi pristankov na oddaljeni strani Lune, na Mars naj bi kar trodelno misijo (orbiter, pristajalnik in rover) poslali v nekaj letih. Za nameček spadajo rakete Dolgi pohod med najcenejše na svetu in so že začele izstreljevati tudi zahodnjaške satelite … Če potegnemo črto: vesolje vse bolj postaja stvar prestiža. Vse več akterjev se vključuje, tudi zasebnih, in s potencialno izjemno dobičkonosnim rudarjenjem asteroidov na vidiku lahko rečemo: nova vesoljska tekma se ni začela. Je že v polnem teku.« (Vir: Aljoša Masten, MMC RTV SLO)

Nenačelna koalicija

Smo v Siriji priča samo še enemu od kratkotrajnih premirij ali trajnejši pomiritvi razmer? Zdi se, da se mir v to od vojne razdejano državo kljub vsemu vrača. Za njim stoji »nenačelna koalicija« Rusije, Irana in Turčije, ta pa ne temelji na človekoljubju, ampak na energetskih interesih. Rusija in Iran potrebujeta Turčijo, ker lahko prav čeznjo speljeta izvozne poti za ruski zemeljski plin in iransko nafto v Evropo. Rusija in Iran sicer podpirata vojsko predsednika Asada, Turčija pa upornike proti njemu (razen Kurdov). Največji del države bo ostal Asadov, manjši del bo pripadel upornikom, vojna se bo nadaljevala na območjih, ki jih zasedajo Islamska država in Kurdi. Tako to gre. Tak mir je gnil kompromis, a še vedno boljši od neskončne vojne …

Umrli hči in mati

»V Hollywoodu ni moč najti pristne bližine, kajti tu so vsi profesionalci v lažni bližini.« To je spoznanje filmske igralke Carrie Fisher (1956–2016), ki smo jo spoznali kot princeso Lejo v Vojni zvezd in je umrla med prazniki, 27. decembra. Le dan za njo je umrla njena mati Debbie Reynolds (1932–2016), ki je svoj čas izjavila: »Filme sem nehala snemati zato, ker se ne maram slačiti. Mogoče je to realizem, a po mojem mnenju gre za navadno umazanijo.« Tudi to je Hollywood: sleči se v lažni bližini …