O razsvetljavi zasliševali priče

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 08:10

Ministrstvo in fundacija za šport sta sredstva za nezgrajeno razsvetljavo na skakalnici v Kranju v letu 2009 nakazala na podlagi izstavljenega računa, sta izpovedali priči.

Kranj – Pred božičnimi prazniki so na Okrajnem sodišču v Kranju z zaslišanjem prič nadaljevali sojenje nekdanjemu predsedniku Smučarske zveze Slovenije (SZS) Primožu Ulagi, nekdanjemu direktorju SZS Jaru Kalanu in nekdanjemu direktorju ETP iz Kranja Zvonetu Štefetu. Kranjsko tožilstvo jim očita storitev kaznivih dejanj preslepitve pri pridobivanju posojila ali ugodnosti ter ponareditve poslovne listine, ker je SZS leta 2009 kranjskemu ETP plačal postavitev razsvetljave na skakalnici na Gorenji Savi, čeprav del sploh niso izvedli. Razsvetljavo je zaradi kasnejšega stečaja ETP šele leta 2015 postavilo podjetje Vigred. Obdolženi se sicer branijo, da razsvetljave v letu 2009 ni bilo možno zgraditi, ker se je šele naknadno izkazalo, da potrebujejo gradbeno dovoljenje.

Med zaslišanimi pričami je bila tudi Marija Plestenjak, ki je bila v obravnavanem obdobju zaposlena na ministrstvu za šolstvo in šport. Za investicijo v razsvetljavo v Državnem panožnem nordijskem centru Kranj so na razpisu pridobili tudi sredstva Fundacije za šport, je razložila. »Na osnovi realizacije, ki so jo dokazovali z računom, je ministrstvo znesek nazadnje tudi nakazalo. Kasneje pa smo bili s strani inšpekcije za šport obveščeni, da sredstva niso bila namensko porab­ljena, zato smo sprožili postopek za vračilo sredstev, ki jih je SZS tudi povrnil. Žal so vrnjena sredstva šla v integralni proračun in jih ni bilo več možno porabiti za namene športa,« je povedala. Kot je dodala, stanja na terenu niso preverjali, saj je formalno za dokazilo zadoščal že izstavljen račun. Če pa bi vedeli, da dela še niso bila opravljena, kar je sicer račun izkazoval, si kot proračunski porabnik ne bi smeli dovoliti, da bi plačali karkoli, kar ni bilo realizirano, je pojasnila. Že v sodni preiskavi pa je razložila, da je bilo treba denar izplačati do konca 2009, sicer bi bila sredstva izgubljena, tudi se jih ne bi dalo nameniti za druge športne projekte. Na vprašanje, ali bi zahtevali vrnitev sredstev, če bi se izkazalo, da so investicijo dokončali po razpisnem roku, pa je odgovorila, da verjetno ne, če bi jih tudi v resnici namensko porabili.

Marija Slovnik Hrvat iz Fundacije za šport pa je pojasnila, da je fundacija izplačala 127.700 evrov na podlagi ustreznega pisnega zahtevka. Na podlagi kasnejše anonimne prijave so pri kontrolnem pregledu ugotovili, da razsvetljava sploh ni bila zgrajena, zato so zahtevali vrnitev denarja, ki ga je fundacija z obrestmi vred od SZS tudi dobila. Že v preiskavi je povedala, da je fundacija pred slabimi desetimi leti s partnerji delala »na mehko« oziroma na zaupanje, dokumentacije je bilo relativno malo, zaradi negativnih izkušenj pa so kasneje pogoje zaostrili, še zlasti pa po oprav­ljenem nadzoru Računskega sodišča v letu 2010.