Alojz Noč, zadnji od tistih, ki so v martinarni delali celotno delovno dobo.

Najstarejši martinar

Alojz Noč iz jeseniške Podmežakle je zadnji od tistih železarjev, ki so svojo celotno delovno dobo delali v martinarni. Pred dnevi je praznoval osemdeseti rojstni dan.

Martinarna so rekli jeklarni, v kateri je bilo sedem Siemens-Martinovih peči. Zgradili so jo leta 1890, delo v njej pa je veljalo za najtežje, najbolj nevarno in umazano. Peči so ustavili leta 1988 in obrat do leta 1995 porušili. Na tem mestu je danes trgovski center.

Jesenice – »Bil sem vse, od graparja do topilca. Celo delovno dobo, vseh 36 let, ostalo je beneficirana doba, sem delal v martinarni,« pripoveduje Alojz Noč, nekdanji martinar, zadnji še živeči med tistimi, ki so »v martinu« delali vso delovno dobo. Noč je pred dnevi praznoval osemdeseti rojstni dan. Rodil se je leta 1936 v Podmežakli, »v hiši, v kateri sem bil rojen in iz katere me bodo odpeljali«, pravi, ko obuja spomine na življenje, ki ga je najbolj zaznamovalo prav delo v jeseniški železarni. Martinar je bil že njegov stari oče, v železarni je življenje tragično, v delovni nesreči leta 1947, izgubil tudi njegov oče. Ker mu je mama umrla na porodu, sta Alojza vzgajala stari oče in stara mama, ki sta ga vpisala na metalurško šolo. Postal je livar in takoj po šoli je prišel v železarno. »Ko so nas razdelili po železarni, sem prišel v martinarno. Ta me je zmeraj navduševala, imel pa sem tudi dobrega delovodjo, Podmežaklarja Stanka Razingerja, ki je skrbel zame. In potem sem v martinarni delal vseh 36 let, vmes sem šel edino k vojakom, v Gevgeliji sem bil tri leta graničar.« Takoj po odsluženi vojaščini pa spet nazaj – »v martin«. »Kljub težkemu delu, vročini, prahu, me je zmeraj vleklo samo v martinarno.« Tam so bili kot ena velika družina, skupaj so se smejali, »lumpali« ... Upokojil se je po 36 letih delovno dobe, takrat so se obrati v jeseniški železarni že ustavljali. A tudi v pokoju še vedno spremlja, kaj se dogaja na Jesenicah, pogosto obišče tudi Gornjesavski muzej Jesenice, kjer obuja spomine na delo v železarni. Rad tudi bere, vrsto let je bil lovec, še zdaj gre rad v naravo, kjer se usede na kak štor, si prižge pipo in sanjari o mladosti. Z ženo Cilko sta skupaj že 53 let. »Doma imava vrt, malo ji pomagam, malo jo jezim ...« pravi šegavo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 19. december 2006 / 06:00

Osvetljena decembrska vitrina

Decembrska Vitrina meseca na temo svetila je v Gorenjskem muzeju "luč" ugledala v sredo, ko goduje sv. Lucija.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:09

Noč čarovnic

Salzburško v soncu. V Mozartovem mestu so trgovine polne kostumov in pritiklin za noč čarovnic. A mene zanese v knjigarno. Izbrani pravi, da čarovniškega kostuma tako in tako ne potrebujem. Zgodba,...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:07

Presenečenje (2)

»Nekega lepega dne si je stric Gustl kupil moped. Dejal je, da ne gre drugače, ker ga bolijo noge. A je veselje ob novi pridobitvi trajalo le kratek čas. Na poledeneli cesti ga je zaneslo...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:06

Mrk protestnikov in sindikalistov

Metafizika po Schelerju: »Metafizika je, če iščeš črno mačko v kotu zatemnjene črne sobe, ki je povsem okrogla, mačke pa v njej sploh ni.«

Gospodarstvo / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:58

Davčni popust le za prvo leto

Lastniki stanovanjskih nepremičnin naj bi le v prvem letu uveljavitve zakona o davku na nepremičnine plačevali davek od znižane davčne osnove.

Kultura / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:24

Pogledi na Grintovce

Pregledna razstava Moč gora vso svojo pozornost namenja likovnim upodobitvam Kamniško Savinjskih Alp od nekoč do danes. Na ogled je 41 del slikarjev od Karingerja do Perka, Berleca in Hafnerja.