Alojz Noč, zadnji od tistih, ki so v martinarni delali celotno delovno dobo.

Najstarejši martinar

Alojz Noč iz jeseniške Podmežakle je zadnji od tistih železarjev, ki so svojo celotno delovno dobo delali v martinarni. Pred dnevi je praznoval osemdeseti rojstni dan.

Martinarna so rekli jeklarni, v kateri je bilo sedem Siemens-Martinovih peči. Zgradili so jo leta 1890, delo v njej pa je veljalo za najtežje, najbolj nevarno in umazano. Peči so ustavili leta 1988 in obrat do leta 1995 porušili. Na tem mestu je danes trgovski center.

Jesenice – »Bil sem vse, od graparja do topilca. Celo delovno dobo, vseh 36 let, ostalo je beneficirana doba, sem delal v martinarni,« pripoveduje Alojz Noč, nekdanji martinar, zadnji še živeči med tistimi, ki so »v martinu« delali vso delovno dobo. Noč je pred dnevi praznoval osemdeseti rojstni dan. Rodil se je leta 1936 v Podmežakli, »v hiši, v kateri sem bil rojen in iz katere me bodo odpeljali«, pravi, ko obuja spomine na življenje, ki ga je najbolj zaznamovalo prav delo v jeseniški železarni. Martinar je bil že njegov stari oče, v železarni je življenje tragično, v delovni nesreči leta 1947, izgubil tudi njegov oče. Ker mu je mama umrla na porodu, sta Alojza vzgajala stari oče in stara mama, ki sta ga vpisala na metalurško šolo. Postal je livar in takoj po šoli je prišel v železarno. »Ko so nas razdelili po železarni, sem prišel v martinarno. Ta me je zmeraj navduševala, imel pa sem tudi dobrega delovodjo, Podmežaklarja Stanka Razingerja, ki je skrbel zame. In potem sem v martinarni delal vseh 36 let, vmes sem šel edino k vojakom, v Gevgeliji sem bil tri leta graničar.« Takoj po odsluženi vojaščini pa spet nazaj – »v martin«. »Kljub težkemu delu, vročini, prahu, me je zmeraj vleklo samo v martinarno.« Tam so bili kot ena velika družina, skupaj so se smejali, »lumpali« ... Upokojil se je po 36 letih delovno dobe, takrat so se obrati v jeseniški železarni že ustavljali. A tudi v pokoju še vedno spremlja, kaj se dogaja na Jesenicah, pogosto obišče tudi Gornjesavski muzej Jesenice, kjer obuja spomine na delo v železarni. Rad tudi bere, vrsto let je bil lovec, še zdaj gre rad v naravo, kjer se usede na kak štor, si prižge pipo in sanjari o mladosti. Z ženo Cilko sta skupaj že 53 let. »Doma imava vrt, malo ji pomagam, malo jo jezim ...« pravi šegavo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 15. januar 2020 / 15:04

Anamarija uživa v rdeči majici

Anamarija Lampič je na tekmah svetovnega pokala četrtič v karieri stopila na stopničke. Na mestnem sprintu v Dresdnu je bila druga.

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 6. april 2008 / 07:00

V deželo pomaranč

Obisk Andaluzije (Andalucie), najjužnejše španske pokrajine, bi lahko poimenoval tudi (H)ola, ole in drugo govoričenje iz telenovel.

Splošno / nedelja, 6. april 2008 / 07:00

Z balonom pod nebo

Posebne vrste avantura je polet s toplozračnim balonom, velikansko napihljivo pošastjo, ki v košaro sprejme tudi "običajne" potnike, željne adrenalina ...

Splošno / nedelja, 6. april 2008 / 07:00

Besede

Rada imam besede. Z njimi se igram, jih sestavljam, črtam in premetavam sem in tja. Imam jih za svoje zaveznice, pogosto pa mi prav njihova uporaba prinese tudi težave.

Splošno / nedelja, 6. april 2008 / 07:00

Čarobna moč pravljic

Ko je Rdeča kapica prišla v gozd, je srečala volka. Ni vedela, kakšna hudobna žival je, in zato se ga ni nič ustrašila. "Dober dan, Rdeča kapica," ji je rekel volk. "Dober dan, volk," je odgovorila de...

Splošno / nedelja, 6. april 2008 / 07:00

Vzgoja malega potrošnika

Otroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. Nakupujemo impulzivno ali načrtujemo nakupe?