Je slika ponaredek ali original

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 15. december 2016 / 16:14

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije so predstavili okvirni program delovanja zavoda v prihodnjem letu, izvedeli pa smo tudi, na kakšne načine v njihovem Restavratorskem centru preverjajo pristnost likovnih umetnin.

Ljubljana – Imate možnost nakupa slike enega naših vodilnih impresionistov Ivana Groharja. Glede na to, da ni ohranjenih veliko njegovih del, je cena slike dokaj visoka, a kljub temu ugodna, saj gre za doslej še neobjavljeno, v javnosti neznano delo iz zasebne zbirke z motivom iz slikarjeve rodne Sorice. Slika ima sicer nekaj podobnosti z znano sliko Macesen. Naj sliko kupite ali ne? Gre za original ali ponaredek?

V zadnjem času smo tudi v slovenskem prostoru zasledili kar nekaj ponaredkov likovnih del starih mojstrov. Restavratorski center v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je edina nacionalna institucija na tem področju, a ga v kontekstu nedavnih odkritij ne zasledimo. Zato so se v centru odločili predstaviti vrste laboratorijskih preiskav, ki jih opravljajo pri preverjanju pristnosti umetniških del in z njimi lahko pomagajo kupcu.

Preverite pristnost umetnine pred nakupom

Kot je uvodoma povedala Barbka Gosar Hirci, vodja oddelka za štafelajno slikarstvo Restavratorskega centra, se problem pristnosti umetniškega dela osredotoča na tri glavne segmente – provenienco dela, ki jo ugotavlja umetnostni zgodovinar, pristnost in stanje umetnine z različnimi postopki prepoznava konservator restavrator, tu pa so še preiskave v naravoslovnem oddelku centra, kjer kemiki in fiziki pogledajo v samo substanco likovnega dela. Za to imajo v centru na voljo potrebno tehnologijo, predvsem pa strokovno znanje. »Ko želite kupiti umetniško delo, se pred tem pozanimajte o avtentičnosti likovnega dela in pridobite vse mogoče informacije o njem. Potem ko sliko, na primer po spletu, že kupimo, je žal prepozno.«

Sama identifikacija likovnega dela je izjemno kompleksna in zahtevna naloga. V tujini to področje pokrivajo le nacionalne ustanove in mednarodno uveljavljeni strokovnjaki. Dobra provenienca, ki s seboj nosi pomembne informacije o zgodovini likovnega dela, povečuje njegovo vrednost. Lahko pa so dokumenti, ki jih s seboj nosi delo, tudi lažni. Preverjanje verodostojnosti umetnine je vsekakor dobrodošlo, če ne že nujno. Zato čudi, da kupci umetnin še pred nakupom običajno teh ne ponudijo v preverjanje strokovnjakom iz Restavratorskega centra.

Pri tem velja dodati, da na to zagotovo ne morejo vplivati stroški storitev. Te so na voljo po dokaj dostopnih cenah. Ultravijolično fluorescenčno ali infrardeče fotografiranje staneta 26 evrov za posnetek, nekoliko dražja je rentgenska radiografija z obdelavo posnetkov, kjer je za kvadratni meter treba odšteti 130 evrov. S tako preiskavo je na primer moč odkriti, ali je podpis avtorja nastal sočasno s sliko ali ga je kdo drug za potrebe ponarejanja doslikal kasneje. Ponarejevalci uporabljajo različne tehnike, od katerih so nekatere vidne že pri navadni svetlobi, lahko je podokvir umetno postaran, marsikaj nam razkrije stanje platna. Če je recimo podloga za sliko, ki se pripisuje baroku, nanesena industrijsko, gre za razkorak med časom nastanka in tehniko nanosa. »Eden trikov ponarejevalcev je lakiranje umetnin v želji, da bi s tem postarali barvno plast. Restavrator konservator bo to ugotovil že s pomočjo ultravijolične svetlobe,« iz izkušenj s ponaredki pove Gosar Hircijeva in doda, da preiskave v grobem delijo na nedestruktivne in destruktivne. »Pri slednjih ne pomeni, da umetnino uničujemo, ampak z nje dejansko vzamemo vzorce barvnih plasti, s pomočjo katerih dobimo vpogled v samo strukturo barv.«

Impresionisti nimajo nič z akrilnimi barvami

V segment tako imenovanih destruktivnih raziskav sodijo naravoslovne metode in tehnike, pri katerih je s podlage treba vzeti vzorec vseh slikovnih plasti, tako barvnih kot tudi lakov. Ta metoda omogoča pregled presekov slikovnih plasti, omogoča nam pogled v morfologijo slike in pa kronološki pregled samih slikovnih plasti. Kot je povedala restavratorka konservatorka, se na ta način lahko določa meja med originalom in preslikavami, saj lahko vizualiziramo gradacijo slikovnih plasti, s tem pa se tudi pokaže avtorjeva slikarska tehnika. Vzorec z dela nekega avtorja, o katerega originalnosti dvomimo, primerjajo z vzorcem dela, za katerega so prepričani, da je delo tega avtorja, in na podlagi podobnosti ali različnosti barvnih slojev kaj hitro ugotovijo pristnost. Pigmentno analizo v Restavratorskem centru opravljajo na dva načina, s tako imenovanima vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM EDS) ali pa z ramansko spektroskopijo. Res pa je, da tehniki nista enostavni, gre namreč za dokazovanje veziva, s katerim je pigment vezan na sliko. »Odkritje akrilnega veziva pri impresionistih bi takoj razkrilo ponaredek, saj so ti uporabljali le oljno vezivo,« primer daje Barbka Gosar Hirci, ki ocenjuje, da je v svetu trg z umetninami po denarnih transakcijah takoj za trgom z orožjem.

V Sloveniji restavratorji konservatorji, prav tako sodni cenilci in kustosi v muzejih niso zavezani ponaredkov prijaviti organom pregona, niti nimajo ustreznih pooblastil za to. Zagotovo pa velja, da morajo biti ponarejevalci zares mojstri, da bi s ponaredki uspeli 'preživeti' vse različne preiskave, ki jih znajo opraviti tudi v Restavratorskem centru ZVKDS. V svetu pogosteje ponarejajo umetnine iz 20. stoletja kot starejše, v Sloveniji pa so najbolj zanimivi Jama, Pilon in Mušič.

Monografija o kranjski župnijski cerkvi

Program konservatorsko-restavratorskih posegov na področju posameznih območnih enot ZVKD je predstavil dr. Robert Peskar, generalni konservator ZVKDS. Nas so seveda zanimali načrti na območju kranjske območne enote. Zavod bo sodeloval pri nadaljnji sanaciji gradu Kamen, pri obnovi lesenega stropa v cerkvi sv. Petra nad Begunjami in obočne konstrukcije cerkve sv. Primoža nad Kamnikom. V načrtu je restavriranje fresk na Blejskem gradu pa gotske freske v cerkvi sv. Nikolaja nad Moravčami. »V sodelovanju z Občino Preddvor bomo nadaljevali postopke za obnovo tamkajšnjega gradu, prav tako pa so v teku aktivnosti za postopno prezentacijo srednjeveške naselbine Bašelj nad Preddvorom,« je povedal Peskar in dodal, da bodo po novem letu v sodelovanju s Slovenskim konservatorskim društvom predstavili tudi monografijo o župnijski cerkvi v Kranju.