Reševanj v gorah vse več

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kronika / torek, 13. december 2016 / 13:19

Gorski reševalci so letos v gorah posredovali v že več kot 460 akcijah, od tega jih je bilo 42 s smrtnim izidom. Snega je te dni v hribih malo, a poti so poledenele, opozarjajo.

Kranj – Leto 2016 se bo v zgodovino gorskega reševanja zapisalo kot eno bolj črnih, saj statistika kaže, da število reševanj narašča, in to kljub vrsti preventivnih akcij, s katerimi se trudijo Gorska reševalna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Policija.

»V letu 2016 je GRZS do zdaj izpeljala 461 reševalnih akcij, od tega 39 s smrtnim izidom. Največ reševanj je bilo od julija do septembra, najpogosteje na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp. Največ nesrečam je botroval zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledijo duševna in telesna nepripravljenost, slaba priprava na turo in neprimerna osebna oprema. Največ nesreč je bilo med posamezniki in neorganiziranimi skupinami, največ je bilo poškodb spodnjih okončin, nato glave, zgornjih okončin, hrbtenice in srčne kapi. Omeniti je treba naraščajoče število obolelih in smrtnih žrtev zaradi težav s srcem in različnimi kroničnimi boleznimi. Gore so posebno okolje, prepozen odhod v gore v poletnih mesecih, ko je vročina najhujša, predolga tura in premalo tekočine so pogosto dejavniki, ki včasih prikrite bolezni ali kronične bolezni, s katerimi lahko v dolini normalno živimo, poslabšajo do te mere, da posameznik ne more nadaljevati ture in potrebuje pomoč, v najhujših primerih pa to celo ogroža njegovo življenje,« je v četrtek na novinarski konferenci pred začetkom zimske sezone skrb vzbujajočo statistiko povzel predsednik GRZS Igor Potočnik. Zadnji konec tedna so sicer gore terjale življenja še treh gornikov, tako da se je število smrtnih žrtev povzpelo že na 42.

»Do preteklega tedna je bilo 143 reševanj s helikopterjem, 28. avgusta je ekipa posredovala kar devetkrat,« je v analizi helikopterskega reševanja predstavil Martin Drnovšek iz gorske enote Policije ter povedal, da opažajo porast reševanj ljudi, ki jih v gore vodi želja po pustolovščini, zaradi pomanjkanja izkušenj, slabe priprave na turo, neznanja ali neprimerne opreme pa na pomoč pokličejo gorske reševalce.

Opozorila za varno pot v gore tudi v hladnejšem delu leta so zato več kot na mestu. »Gore pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Trenutno je v gorah zelo malo snega, planinske poti so večinoma kopne, ponekod poledenele, zato poleg preostale opreme, vključno s čelado, ne smemo pozabiti na dereze in cepin, ki so lahko ključnega pomena za varnejše prečenje posameznih odsekov. Pred uporabo moramo preveriti stanje opreme, odprtost koč, spremljati vremenske in snežne razmere. Pozimi v nahrbtnik poleg tehnične opreme, ki jo moramo znati uporabljati, sodi tudi lavinski trojček: lavinska žolna, lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata. Če smo pogostejši obiskovalec gora v zimskem času, je priporočljivo razmisliti tudi o uporabi nahrbtnika z zračnim balonom,« opozarja inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.