Poznojesenske grenke češnje iz Goriških brd

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 10. december 2016 / 13:56

Poznojesenski čas ni najprimernejši, da bi razglabljali o češnjah, a vendarle: ko je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pred kratkim dala v javnost poročilo o poostrenem nadzoru označevanja sadja in zelenjave na stojnicah in tržnicah, sem se tudi v teh že precej mrzlih dneh spomnil zgodnjih poletnih dni, ko me je na stojnicah ob mestnih vpadnicah in ob trgovskih centrih premamila ponudba rdečih hrustljavih češenj. Kjerkoli in kadarkoli sem jih kupil, vedno mi je prodajalka (študentka) zatrjevala, da so to domače češnje – češnje iz Goriških brd. Uf, letos so pa dobro obrodile, bodo vsaj briški kmetje, vajeni vsega hudega, spet nekaj zaslužili, sem razmišljal ob tem, ko sem odšteval denarce, in bil zadovoljen, da z nakupom podpiram tudi domačo pridelavo, slovenskega kmeta. Kakšna zmota, kakšna naivnost?! Poročilo o poostrenem nadzoru me je, potrošnika, še enkrat opozorilo na kruto realnost, da hlastanje za dobičkom ne pozna meja in da nas prodajalci pogosto zavajajo, še zlasti pri označevanju in navajanju porekla hrane. Inšpektorji so tako odkrili primere, ko so prodajalci kupovali češnje na veletržnicah v Italiji in jih nato prodajali kot »slovenske«, »domače«, »briške«, primere, ko pridelovalcem lastna pridelava predstavlja le krinko za goljufive prakse trgovanja, primere, ko ima podjetje, ki se ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, v Sloveniji le poštni nabiralnik, odgovorni pa so pred dosegom inšpektorjeve roke na varnem v drugih državah ...

Slovenska kmetijska politika, stanovske organizacije kmetov, potrošniške in zdravstvene organizacije v zadnjem času močno spodbujajo uživanje domače, lokalne pridelane hrane. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s tem namenom letos tudi uvedlo novo shemo kakovosti izdelkov Izbrana kakovost Slovenija, ki temelji na surovinah slovenskega porekla in na predelavi surovin v Sloveniji. Prve takšne izdelke iz izključno slovenskega mleka, ki glede kakovosti izpolnjuje tudi nadstandardne zahteve, so pred nedavnim naredili v Ljubljanskih mlekarnah ... Zgodba o vse večji ozaveščenosti potrošnikov, da uživajo v lokalnem okolju pridelano hrano, bi se s tem lahko končala, pa se ne. V množici poštenih in dobronamernih pridelovalcev in prodajalcev hrane so, žal, tudi takšni, ki zaradi pohlepa po zaslužku kršijo predpise in zlorabljajo zaupanje potrošnikov. Češnje iz Goriških brd, ki »izvirajo« tudi iz Italije, Španije, Grčije, Hrvaške ali Srbije, so značilen primer takšnih zlorab in hkrati resno opozorilo državi, da še poostri nadzor. Sicer se nam lahko zgodi, da bo Izbrana kakovost Slovenija postala »izbrana kakovost« špekulantov, goljufov in dobičkarjev.