Veliko razmišlja o izboljšavah

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 3. december 2016 / 10:31

Na letošnjem izboru za inovativnega mladega kmeta je bil edini gorenjski kandidat Anže Legat, gospodar na sadjarski kmetiji Pr' Jernejc v Hrašah pri Lescah, ki pri svojem delu veliko razmišlja o tem, kako bi s tehničnimi izboljšavami znižal stroške in si olajšal delo.

Hraše – Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije vsako leto organizirata izbor za inovativnega mladega kmeta. Letošnjo prireditev, na kateri so razglasili zmagovalca, je v predsedniški palači gostil predsednik države Borut Pahor. Inovativni kmet leta 2016 je postal Toni Kukenberger z Gorenjih Ponikev pri Trebnjem, edini gorenjski kandidat za laskavi naziv pa je bil 34-letni Anže Legat, gospodar na sadjarski kmetiji v Hrašah pri Lescah.

Iz integrirane v ekološko

Anže izhaja iz učiteljske družine na Bledu. Že v mladosti je rad hodil pomagat stricu Branku na kmetijo v Hraše, vendar pa ni nikoli razmišljal o tem, da bi se preživljal s kmetovanjem. Po končani srednji šoli je želel študirati geografijo, a ker mu je za vpis zmanjkalo pol točke, se je odločil za študij agronomije. V takšnih okoliščinah je dozorela ideja, da bi po stricu in njegovi mami prevzel kmetijo. Pred trinajstimi leti se je preselil v Hraše, pred štirimi leti je postal lastnik in gospodar kmetije. Že stric je nekdaj tipično govedorejsko kmetijo, ki obsega deset hektarjev kmetijskih zemljišč in petnajst hektarjev gozda, začel spreminjati v sadjarsko, zdaj se ukvarjajo le s sadjarstvom. Prvi nasad, ki ga je stric posadil pred enaindvajsetimi leti, so že obnovili, postopoma so nasad povečevali, tako da zdaj obsega že pet hektarjev, pretežno jablan, nekaj pa tudi hrušk in češenj. Naslednje leto ga bodo povečali še nekaj manj kot za en hektar, posadili bodo jablane sorte topaz. »Zdaj pridelujemo sadje po pravilih integrirane pridelave, v prihodnje se bomo usmerili v ekološko pridelavo,« pravi Anže in dodaja, da so štiri hektarje nasada že zaščitili z mrežami proti toči, cilj je zaščita celotnega nasada. »Brez tovrstnih mrež sadja že zdaj ni več možno pridelovati, a v prihodnje bo še težje, saj bodo zaradi klimatskih sprememb toče še pogostejše,« pravi in pojasni: »Mreže so po eni strani dobra zaščita pred točo, insekti, sončevim ožigom in izhlapevanjem, a po drugi strani je zaradi njih več dela, še zlasti s poganjki, pa tudi sadje se pod mrežo slabše obarva.«

Sneg prepolovil pridelek

»Letos je bila slaba letina. Sneg, ki je zapadel 28. aprila, in temperature pod ničlo so povzročile, da je bilo pridelka polovico manj kot običajno. Maloprodajna cena je zaradi tega boljša, pri prodaji na veliko pa se je dvignila manj, kot sem pričakoval,« pravi Anže in poudarja, da doma, na kmetiji, prodajo od 30 do 40 odstotkov sadja. »Prodaja je odvisna od letine pri ljubiteljskih sadjarjih pa tudi od trgovskih akcij. Če so v trgovini jabolka po petdeset centov, ni nikogar blizu.« Približno petino sadja že predelajo v izdelke – jabolčni sok, jabolčni kis, suhe krhlje, jabolčni čips, a radi bi še izboljšali ponudbo, ponudili kupcem nekaj, kar pogrešajo ali si želijo. Morda jabolčno čežano, jabolčni zavitek?!

Pasterizator soka na drva

Anže veliko razmišlja o tem, kako bi tehnološko posodobil pridelavo in predelavo, si znižal stroške in si olajšal delo. Ko je kupoval pometalnik vej in listja, s katerim vdržuje higieno v sadovnjaku in zmanjšuje tveganje za bolezni, je pridobil več ponudb, najcenejša je bila štiri tisoč evrov, a potlej je stroj skupaj s prijateljem izdelal za nekaj več kot tisoč evrov. S pasterizatorjem na elektriko ni bil zadovoljen, preveč je bil energetsko potraten in premalo zmogljiv. Spet sta s prijateljem »staknila skupaj glave« in našla rešitev. Sestavila sta ga iz stare peči na drva, soda, navitja iz nerjavnega jekla in črpalke z regulatorjem pretoka. »Med izgorevanjem petnajstih polen pasteriziram tisoč litrov soka, prej pa sem za dosti manjšo količino soka plačal astronomske stroške elektrike,« pravi Anže in dodaja: »Prihodnje leto bi stroj rad tako predelal, da se bo njegova zmogljivost povečala s sedanjih 300 do 400 na 500 litrov soka na uro in da bo stalno vzdrževal enako temperaturo. Nadgradil ga bom z elektroniko in s tem odpravil občasne težave, ki nastajajo, ko je ogenj premočan.« Anže je skupaj s prijateljem izdelal tudi stresalnik jabolk iz boks palet, že več let na kmetiji ne obirajo več sadja z lestev, ampak s traktorske prikolice. Razmišljal je tudi o tem, da bi sam naredil obiralno ploščad, ki je uporabna za obrezovanje in obiranje sadja ter za nameščanje protitočnih mrež, a je ugotovil, da bi bilo ceneje, če bi kupil rabljeno. »Vse to, kar sem naredil, niso inovacije, so le rešitve, s katerimi sem privarčeval kak evro in si olajšal delo. Inovativno bi bilo, če bi trgu ponudil zanimiv izdelek, s katerim bi si izboljšal tudi prihodek,« je kritičen Anže, ki želi na kmetiji povečati nasad, urediti namakanje, izboljšati kakovost pridelave in predelave, posodobiti tehnološke postopke, avtomatizirati redčenje cvetov in plodov ... Pri delu mu je poleg strica Branka v oporo tudi partnerka Loreto, po rodu Španka, v veliko veselje pa sinova Jernej in Martinho.