Železnice, kam hlapi denar?

Besedilo: Dr. Bojan Dobovšek, vodja skupine nepovezanih poslancev
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. december 2016 / 10:41

Gradnja Transalpine je pred več kot sto leti razburkala zaspano življenje s prihodom parne lokomotive v Bohinj in prinesla blaginjo celotni Kranjski pokrajini. Zgodile so se številne spremembe, ki so ugodno vplivale na gospodarski razvoj, razvoj turizma ali kakor so temu rekli, tujskega prometa. Vse to lahko preberemo v Primorskem gospodarju 17. julija 1906 ob odprtju Bohinjske železnice. Že stara Avstro-Ogrska je prepoznala strateški in gospodarski pomen državnih železniških prog ter da jih ne gre prepuščati zasebnikom, ki so se tisti čas spopadali z velikimi izgubami.

Več kot 100 let kasneje nam tuje neodvisne študije kažejo, koliko škode lahko nastane za države, ki se prepočasi prilagajajo izzivom časa na področju gradnje hitrih železnic (na primer študija Fraunhofer inštituta). Države se spodbuja, da se lotijo gradenj železnic, saj se s tem odpirajo nova delovna mesta in spodbuja rast BDP z multiplikativnimi učinki. Samo v Sloveniji vlada ni sposobna kreirati takšnih strateških politik, kar je najbolj vidno pri projektu izgradnje drugega tira Divača–Koper. Vse bolj je jasno, da ekipe, ki so v času sedanje in preteklih vlad zavzele slovensko infrastrukturo, že leta vlečejo vse niti na tem področju. V času te vlade so lobistične skupine dokončno zavzele vse položaje in suvereno obvladujejo področje infrastrukture. Lahko izpostavimo fiasko z nepopolno vlogo februarja 2015 za sofinanciranje drugega tira s strani Evropske komisije. Vlade tudi niso motili protesti glede privatizacije Luke Koper v navezavi z zasebno-javnim partnerstvom, ki ga nameravajo skleniti. Kje so strateški interesi Slovenije, če vidimo, da je Violeta Bulc, evropska komisarka, v Trstu februarja 2016 izjavljala, da je Slovenija pripravljena na železniško povezavo med Trstom in Koprom?

Analiza gradnje železnic pokaže, da evropske države gradijo železnice večinoma z javnimi sredstvi. Financiranja obnove ali gradnje tirov z javno-zasebnim partnerstvom so redkost, izkušnje z njimi pa »niso ravno spodbudne«. Zloraba javnih sredstev je v tem primeru zelo velika. Pred leti je bilo za izgradnjo infrastrukture in s tem drugega tira ustanovljeno podjetje DRI. Letos je vlada ustanovila podjetje 2TDK, ki naj bi bilo namenjeno izgradnji drugega tira. To je popolnoma nepotrebno podjetje, ki je namenjeno zameglevanju pretoka denarnih sredstev ter zaposlovanju prijateljev in somišljenikov. Zato je glede na netransparentno politiko do drugega tira skrajni čas, da vlada nemudoma ustavi prelivanje javnih sredstev in kadrovanje v okviru podjetij, kot je 2TDK. Zdaj isti ljudje s promocijo DRI in z dodatno pomočjo svetovalcev znova načrtujejo ugrabitev javnih sredstev za povsem nedoločne in nejasne namene. Kdaj bo narejena revizija poslovanja DRI in pregled zaposlovanja= 200 milijonov je vlada na pol tajno in očitno brez težav nemudoma našla v proračunu za 2TDK, ne najde pa denarja, ko gre za skrajšanje bolniških vrst. Vidimo, da gre za ustvarjanje načrtnega kaosa, da denar lahko nenadzorovano hlapi kot pri parni lokomotivi.

Kot kaže, bomo morali vzeti stvari v svoje roke in z razvojnimi projekti na novo prebuditi deželo, katere osnova je v železniški infrastrukturi, ki jo moramo izgrajevati v skladu s sodobnimi evropskimi turističnimi in gospodarskimi trendi. Sprašujem se, kaj je na primer s starimi načrti za gorsko železnico.