Anton Erznožnik pred novo proizvodno linijo

Dobiček vlagali v podjetje

Med letošnjimi nominiranci za obrtnika leta, ki so ga razglasili na sinočnji slavnostni prireditvi v Ljubljani, je bil tudi Anton Erznožnik, direktor podjetja Lesko iz Žirov.

Žiri – Podjetje Lesko je Anton Erznožnik pred 25 leti začel graditi od temeljev naprej. Najprej se je namreč v šestdeset kvadratnih metrov veliki delavnici sam lotil izdelave zahtevnejših vhodnih vrat. Sčasoma se je izkazalo, da kupci veliko bolj povprašujejo po kakovostnih oknih zaobljenih in nepravilnih oblik. Začel je vlagati v strojno opremo in se počasi širil. Proizvodnja, opremljena z najsodobnejšimi stroji za obdelavo lesa, se danes razprostira na dva tisoč kvadratnih metrih površin. Ta čas v podjetju zaposlujejo dvajset ljudi, na leto pa ustvarijo okrog dva milijona evrov prihodkov, od tega je okrog deset odstotkov dobička.

Z okroglimi okni orali ledino

Kot so ob nominaciji Antona Erznožnika za obrtnika leta poudarili pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v podjetju Lesko že od začetkov hodijo po neuhojenih poteh. »Delajo korake, za katere so prepričani, da so pravilni, čeprav orjejo ledino. Vedno so odprti za nove, smele ideje in nenavadne rešitve.« Enako se lotevajo tudi naročil svojih naročnikov – z inovativnostjo in s ciljem, da poiščejo rešitve, ki so nekaj posebnega, boljšega. Prvi velik tehnološki korak so naredili leta 1998, ko so proizvodnjo opremili z eno takrat najsodobnejših tehnologij za izdelavo okroglih oken oziroma oken nepravilnih oblik. »Kot prvi in precej časa edini v Sloveniji smo se ponašali s strojno opremo za izdelavo okroglih okvirjev,« je poudaril Erznožnik in dodal, da so ves dobiček vlagali v opremo. Veliko naložbo v novo povsem avtomatizirano proizvodno linijo so izpeljali tudi letos. »Naložba je bila vredna okrog 1,5 milijona evrov, kar je za kolektiv z dvajsetimi zaposlenimi ogromno,« priznava Erznožnik. Vse namreč financirajo z lastnimi sredstvi, nikoli s posojili. »Vemo, koliko lesnih podjetij je propadlo zaradi prezadolženosti. Zato raje napredujemo z majhnimi koraki,« ostaja previden Erznožnik, čeprav jim promet ves čas raste.

Največ izvažajo na ruski trg

Z okroglimi okni so našli tržno nišo, ki jim je omogočila prodor tudi na ruski trg. »Ne ustrašimo se niti najbolj zahtevnega naročila, kar dokazuje tudi ena naših najbolj eminentnih referenc – Leskova okna krasijo Konstantinov dvorec v Sankt Peterburgu, najpomembnejši protokolarni objekt ruskega predsednika.« V preteklosti so kar polovico proizvodnje izvozili v Rusijo, v zadnjem obdobju je izvoz v Rusijo in Avstrijo padel na štirideset odstotkov, a po Erznožnikovih besedah znova počasi raste. V Sloveniji imajo ta čas ogromno dela predvsem za zasebne naročnike, saj je zasebna gradnja po Erznožnikovih besedah v zadnjem času precej živahna. »Najbolj pa smo poznani po tem, da izdelujemo okna za objekte, ki so pod spomeniškim varstvom.« Med drugim so menjali okna na Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ta čas izdelujejo okna za objekt zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani. »Na tem področju imamo veliko referenc, zato nas priporočajo tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine,« je pojasnil Erznožnik in dodal, da številni njihovi konkurenti tega niso sposobni izpeljati, ker nimajo na voljo ustrezne tehnologije. Nova tehnologija jim je omogočila tudi razvoj inovativnega lesenega okna woody, ki je znotraj brez zasteklitvene letvice, zunaj pa ima leseno masko. »Sistem omogoča uporabo različnih vrst lesa na zunanji strani, različno barvo oken zunaj in znotraj, enostavno vzdrževanje in dolgo življenjsko dobo.«

Pri svojem delu stremijo k temu, da na najboljši možen način združujejo tradicionalna mojstrska znanja obdelave najzahtevnejših lesenih oken z najsodobnejšimi strojnimi in programskimi rešitvami. »Verjamemo v kombinacijo tradicije in sodobnosti, v dopolnjevanje stare in mlade generacije, v složno sodelovanje med bogastvom izkušenj, ki jih prinesejo leta, in zagnano prodornostjo, ki jo premore mladost.« Priložnost, da nadaljujeta njegovo delo, se je Erznožnik odločil prepustiti sinovoma, ki mu že zdaj pomagata v podjetju, sam pa bo začel sadove svojega preteklega dela uživati v pokoju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 27. december 2013 / 12:21

Za domače upe tretje mesto

Kranj – Minuli konec tedna je v kranjskem olimpijskem bazenu potekal mednarodni božično-novoletni vaterpolski turnir za dečke letnika 2002 in mlajše. Na njem so največ znanja pokazali mladi igralci...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 2. oktober 2017 / 17:58

Zgodba blejskega osmerca

Blejski osmerec v zgodovini veslanja velja za svojevrsten čudež, z uvrstitvijo posadke na olimpijske igre pa so začeli pisati zgodbo o uspehih blejskih veslačev. Kako so se fantje zbrali in kako so z...

Šport / ponedeljek, 2. oktober 2017 / 17:57

Priznanja tudi gorenjskim šolam

Zavod za šport RS Planica vsako leto nagrajuje najbolj športni vrtec ter šole v Sloveniji, hkrati pa podelijo tudi priznanje za najboljšo fotografijo. Med letošnjimi nagrajenci so tudi gorenjske šole.

Kultura / ponedeljek, 2. oktober 2017 / 17:55

Crescendo tekmoval v Latviji

Mešani pevski zbor Crescendo je nastopil na zborovskem tekmovanju v Latviji.

Jesenice / ponedeljek, 2. oktober 2017 / 17:53

Turizem se razvija tudi na Jesenicah

Število ponudnikov turističnih namestitev v občini se je povečalo na dvajset, posledično je poskočilo tudi število nočitev.

Tržič / ponedeljek, 2. oktober 2017 / 17:52

Zaplesali pod novo streho

Tržič – Zaključek gradbenih del na tržiškem Vrtcu Palček, še najbolj je na zunaj opazna nova streha, so v torek proslavili s prireditvijo, na kateri so imeli v plesu, recitacijah in zapeti pesmi gl...