Ilustrirano Sveto pismo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 2. december 2016 / 12:00

»Kako ubesediti začetek, če po definiciji ob začetku sveta ni bilo nikogar zraven? Sveto pismo na to vprašanje odgovarja zelo izvirno, in sicer, da je svet nastal po besedi. V desetih stvarjenjskih besedah so poimenovani elementi. Če povzamemo misel filozofa Wittgensteina: 'meje mojega jezika so meje mojega sveta' in njegovega stvarjenja. Govoriti pomeni ustvarjati naš svet, delati iz sveta nam poznan in bližnji svet, ki ga lahko poimenujemo. Albert Camus je rekel, da 'slabo imenovati neki predmet pomeni dodati svetu še več nesreče'. V našem primeru dobro poimenovati stvari pomeni osrečiti svet. V sedemdnevnem koledarju je prvi dan eden in edini dan (hebrejsko ehad kot v izrazu JHVH ehad, Gospod je eden), sedmi dan pa je sobota, čas počitka in prekinitve. Stvarjenje sveta je v Prvi Mojzesovi knjigi opisano dvakrat. Prvikrat človeštvo (hebrejsko adam) gospoduje nad stvarstvom krotko (brez nasilja, brez prelite krvi; živa bitja se prehranjujejo vegetarijansko). Adam je neštevni samostalnik ženskega in moškega spola (adam je besedna igra z adamah, kar pomeni prah, zemlja). Midraš Raba ali Veliki Midraš je bil napisan v 5. stoletju po Kr. in v njem beremo: Bog je prvega človeka ustvaril kot hermafrodita! Ker je ustvarjen po Božji podobi, nosi del odgovornosti za stvarstvo. Drugič se začetek stvarjenja omenja (v 2. in 3. poglavju), da bi opomnil na osamljenost človeštva vpričo stvarjenja. Človeštvo (ha adam) postane resnično človeštvo šele po pojavu ženske (iššah), ki omogoči pojav moškega (iš). Bog je za prvo družbo človeškemu bitju sicer izbral živali, vendar je ženska tista, ki je sposobna človeku pomagati in zapolniti njegovo samoto. Hebrejska beseda ezer, ki jo največkrat prevajamo kot pomoč, v psalmih označuje tistega, ki nam pomaga – Boga ali njegovega poslanca. Rabi Raši je v enajstem stoletju]u kot grožnjo dodal: 'Če je bo adam vreden, mu bo v pomoč, če ne, bo njegova nasprotnica.'« (Str. 503)

V začetku je bila torej beseda in ta slej ko prej glavna. Videli smo že več priredb Svetega pisma v podobah, ta pa je skoraj strip. Primeren tako za prvi vstop kot za tiste, ki smo v tem velikem tekstu že bili, a si ga želimo doživeti na nov način. Francoza Frédéric Boyer (tekst v prevodu Aleša Bergerja) in ilustrator Serge Bloch sta ustvarila izvirno delo, z njima na novo doživimo »velike zgodbe Stare zaveze«. Gornji odlomek je iz razlag, dodanih na koncu za zahtevnejše bralce. Sveto pismo je res za vse.