V spomin: Beba Jenčič (1948–2016)

Besedilo: Kolektiv Gorenjskega muzeja
Kategorija: Kranj / sreda, 30. november 2016 / 07:01

Življenje je nepredvidljivo in nam prinaša mnogo, česar ne bi nikoli pričakovali. Tudi Bebinega odhoda v novembrskih dneh, ko se v naravi spopadata v tople barve odeta jesen in bela zima, v dneh, ko so bile njene misli, ko je bila še pri nas, v Gorenjskem muzeju, že pri razstavi za 3. december, ki jo je pripravljala ob rojstvu dr. Franceta Prešerna.

Vso svojo poklicno pot od avgusta 1973 do upokojitve v letu 2012 je kot kustosinja za kulturno zgodovino v Gorenjskem muzeju posvečala skrbi za kulturno dediščino nacionalnega pomena – v prvi vrsti Prešernovi hiši v Kranju in ohranjanju spomina na pesnika dr. Franceta Prešerna. Vodila je Prešernov spominski muzej v Kranju, bila je avtorica stalne razstave Dr. France Prešeren – življenje in delo in avtorica številnih občasnih razstav. Sodelovala je z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, zlasti s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in najvidnejšimi prešernoslovci. Vsako leto ob 8. februarju in 3. decembru je v Galeriji Prešernove hiše pripravljala razstave, ki so bile posvečene pesnikovemu življenju in delu. Posebno pozornost je vedno posvečala mestu Kranj v času, ko je tukaj bival pesnik Prešeren. Predvsem pa je vedno znova poudarjala pesnikovo veličino in njegov izjemni pomen za slovensko literaturo, zgodovino, predvsem pa narodno zavest.

Ob vsakoletnem Slovenskem kulturnem prazniku je Beba Jenčič od leta 1981 do leta 2010 v Prešernovi hiši v Kranju pripravljala tradicionalne razstave Prešernovi nagrajenci, na katerih so bili predstavljeni vsi dobitniki Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada. Upravnemu odboru Prešernovega sklada je pobudo za tovrstno predstavitev Prešernovih nagrajencev dala prav ona.

Njena skrb je veljala tudi ohranjanju pesnikove dediščine drugod na Gorenjskem. Strokovno je skrbela za rojstno hišo dr. Franceta Prešerna v Vrbi, kjer je leta 1989 pripravila tudi stalno muzejsko postavitev. V Prešernovi hiši v Vrbi in v rojstni hiši Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah je organizirala večere poezije, na katerih so gostovali ugledni slovenski literarni ustvarjalci in pesniki iz tujine.

Drugi del strokovnega dela Bebe Jenčič je zajemal področje kulturne zgodovine in likovne umetnosti. Izstopajoče so bile njene razstave ob mednarodnem dnevu žena, ko je v letih 1976 do 1991 pripravljala cikel razstav s predstavitvami del sodobnih slovenskih likovnih umetnic. Veliko se je posvečala raziskovanju kranjskega baročnega slikarja Leopolda Layerja in bohinjskega slikarja Valentina Hodnika. Bila je soavtorica obsežne, strokovno raznolike in odmevne razstave Dr. Janez Bleiweis in njegov čas.

Proti koncu poklicne poti je s svojim strokovnim znanjem, s poznavanjem muzejskega gradiva in z bogatimi izkušnjami v muzejski stroki bistveno prispevala k idejni zasnovi in izpeljavi nove stalne razstave o preteklosti Gorenjske Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein. Od samega začetka projekta v letu 2008 do upokojitve je bila sovodja stalne postavitve in članica avtorske skupine, predvsem pa je bila njen pomemben povezovalni člen.

Še veliko bi lahko zapisali o delu Bebe Jenčič, ki ga je opravila za razvoj Gorenjskega muzeja in Prešernovega mesta. Med drugim je bila članica uredniškega odbora Kranjskega zbornika, sodelovala je pri projektu Prešernova pot v svet, za svoje delo pa je prejela plaketo Mestne občine Kranj. V Gorenjskem muzeju za njo ostajajo zbirke in veličina njenega predanega dela, ki smo mu dolžni zahvale in spoštovanja.